500. člen ZPP

Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Določba je v zakonu zato, da se v izjemnih primerih zaradi smotrnosti ali iz drugih, vendar res samo tehtnih razlogov, določi kot pristojno za odločanje v konkretnem sporu drugo stvarno pristojno sodišče. Gre torej za izjemo, ki mora biti utemeljena, saj mora sodišče pri priznavanju izjem vedno odločati restriktivno.

Po določbi 2. odst. 500. člena ZPP je v delovnem sporu, če je tožnik delavec, za sojenje pristojno, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženca, tudi sodišče, na katerega območju se opravlja ali se je opravljalo delo, oziroma sodišče, na območju katerega bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na katerega območju je bilo sklenjeno delovno razmerje. Po določbi 48. člena ZPP pa je za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov delež. Ker je tožnica delala na terenu po celi Sloveniji, je poleg sodišča splošne pristojnosti, t.j. Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, na območju katerega ima sedež tožena stranka, krajevno pristojno tudi Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju, na območju katerega je tožnica (tudi) opravljala delo.

Ker je tožena stranka vložila pisno dopolnitev pravočasno vložene neobrazložene telegramske pritožbe po izteku pritožbenega roka in po preteku treh dni od vložitve telegramske pritožbe, je pritožbeno sodišče sodbo prve stopnje preizkusilo samo zaradi pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Pritožba, vložena po preteku predpisanega osemdnevnega roka, je prepozna, zaradi česar ni dopustna.

Če spor izvira iz medsebojnega razmerja samostojnega podjetnika in gospodarske družbe, gre za gospodarski spor, čeprav stranka v času vložitve tožbe ni več samostojni podjetnik.

V skladu z 2. odst. 500. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 348. člena ZPP se smejo stranke v gospodarskih sporih pritožiti zoper sodbo v roku 8 dni od vročitve sodbe. Glede na to, da je bila sodba vročena tožeči stranki dne 3.5.1999 (ponedeljek), je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe dne 11.5.1999 (torek), medtem ko je tožena stranka poslala pritožbo po pošti z navadno pošiljko v sredo 12.5.1999 (1. odst. 113. člena ZPP) in ne priporočeno, kot trdi tožena stranka sama. Torej je bila pritožba vložena pravočasno.

Okoliščine, da je bil "ugovor zoper sodbo" vložen prepozno, ne more sanirati šele v obravnavani pritožbi navedeni razlog za zamudo.

Paricijski rok ne odlaga zapadlosti, ampak le spolnitev. Gre za zakoniti odlog. Ugovor kot izredno pravno sredstvo se lahko vloži, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po sklepu o izvršbi. Če je dejstvo (prenehanje terjatve zaradi izpolnitve) nastopilo po sklepu o izvršbi (kot izvršilnem naslovu), vendar v okviru ugovornega roka, je dejstvo, ki se nanaša na terjatev, potrebno uveljavljati z ugovorom kot rednim pravdnim sredstvom, saj ga je še mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Ni ga pa mogoče uveljavljati z ugovorom kot izrednim pravnim sredstvom (tj. po izteku ugovornega roka).

I. Pravno razmerje med tožečo stranko in tožencem ni bilo vzpostavljeno neposredno, ampak posredno preko bivše komanditne družbe glede na to, da odgovarja toženec za njene obveznosti že po zakonu samem kot komplementar. Zato je treba kot podlago za ocenitev značaja pravnega razmerja med tožečo stranko in tožencem vzeti pravno razmerje med tožečo stranko in bivšo komanditno družbo. To pa je bilo gospodarsko pravno razmerje. Zato je tudi spor med tožečo stranko in tožencem spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja. Za takšen spor pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v primeru, če je stranka v sporu fizična oseba (490. člen ZPP). Zato se tožena stranka pri uveljavljanju 15 dnevnega pritožbenega roka v reviziji ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je toženec fizična oseba. II. Okoliščina, da overjeni prepis sodbe, vročen pravnemu zastopniku toženca, ni vseboval pouka o pravici vložitve pritožbe (3. odst. 337. člena ZPP), ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka (primerjaj: 111. člen ZPP).

Če pritožnik po izteku roka za pritožbo le-to dopolni zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki je v pritožbi ni uveljavljal, sodišče dopolnitve ne zavrže kot prepozne, ker mora sodbo zaradi tega pritožbenega razloga preizkusiti po uradni dolžnosti.

Sodba zaradi izostanka se po določilu člena 353/2 ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato mora pritožbeno sodišče v skladu členu 367 ZPP pritožbo, ki uveljavlja le ta pritožbeni razlog, kot nedovoljeno zavreči.

Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (pritožba v konkretnem primeru ni bila vložena pravočasno), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje.