471. člen ZPP
(črtan)
- VSL sodba in sklep I Cp 1016/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2004
1. Zneska, ki sta bila tožnici že pravnomočno prisojena iz naslova kondikcije in neupravičene obogatitve, tožnica ne more uveljavljati, čeprav zoper drugo osebo, še na odškodninski podlagi. Ta dva zneska namreč ne moreta predstavljati škode. Škoda pa je eden izmed nujnih elementov odškodninskega delikta. Če škode ni, tudi ni odškodninskega delikta. 2. Kolikor sta dve osebi odgovorni za isto škodo, čeprav iz različnih pravnih podlag, pa sta jo oškodovancu dolžni povrniti nerazdelno. 3. Kadar upnik pride v zamudo oziroma noče sprejeti izpolnitve iz razloga, ki ni na strani dolžnika, dolžnik ne more biti odgovoren za škodo, ki zaradi tega nastane. 4. Odškodninska odgovornost odvetnika se presoja po splošnih pravilih, ki veljajo za mandatno pogodbo in po specialnih določilih zakona, ki obravnavava pravno pomoč oziroma odvetnike. Ker je treba vsakogar presojati po znanju in sposobnosti, ki velja za krog oseb, kateremu pripada, je treba pri odvetnikih, ki opravljajo dejanja, ki terjajo od njih posebno znanje, upoštevati tudi, da mora biti njihovo znanje in skrbnost večja od znanja in skrbnosti povprečnega človeka,<br/
- VSK sklep I Cp 672/2003Višje sodišče v Kopru · 2004
Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 11. 2004Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cp 1016/2004Višje sodišče v Ljubljani · 10. 11. 2004besedilo 1999–2008
1. Zneska, ki sta bila tožnici že pravnomočno prisojena iz naslova kondikcije in neupravičene obogatitve, tožnica ne more uveljavljati, čeprav zoper drugo osebo, še na odškodninski podlagi. Ta dva zneska namreč ne moreta predstavljati škode. Škoda pa je eden izmed nujnih elementov odškodninskega delikta. Če škode ni, tudi ni odškodninskega delikta. 2. Kolikor sta dve osebi odgovorni za isto škodo, čeprav iz različnih pravnih podlag, pa sta jo oškodovancu dolžni povrniti nerazdelno. 3. Kadar upnik pride v zamudo oziroma noče sprejeti izpolnitve iz razloga, ki ni na strani dolžnika, dolžnik ne more biti odgovoren za škodo, ki zaradi tega nastane. 4. Odškodninska odgovornost odvetnika se presoja po splošnih pravilih, ki veljajo za mandatno pogodbo in po specialnih določilih zakona, ki obravnavava pravno pomoč oziroma odvetnike. Ker je treba vsakogar presojati po znanju in sposobnosti, ki velja za krog oseb, kateremu pripada, je treba pri odvetnikih, ki opravljajo dejanja, ki terjajo od njih posebno znanje, upoštevati tudi, da mora biti njihovo znanje in skrbnost večja od znanja in skrbnosti povprečnega človeka,<br/
- VSK sklep I Cp 672/2003Višje sodišče v Kopru · 1. 6. 2004besedilo 1999–2008
Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".