469. člen ZPP

Obrazložitev arbitražne odločbe je zadostna že, če so iz nje razvidni ključni razlogi za odločitev in če je v njej zavzeto stališče o bistvenih navedbah strank. Podlage za presojo, ali je bila strankam v arbitražnem postopku zagotovljena možnost obravnavanja, ne more predstavljati zgolj obrazložitev arbitražne odločbe, zato mora sodišče opraviti presojo o obstoju te kršitve na podlagi ocene celotnega poteka postopka. Razlog za razveljavitev arbitražne odločbe je lahko tudi kršitev prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.

Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".

Priložnostne arbitraže so (zasebna) razsodišča, za katerih postopanje veljajo posebna pravila, drugačna od tistih, ki jih procesni in materialni zakoni določajo za postopanje in odločanje sodišč. Zato sodišča v arbitražnem postopku, kljub dogovoru stranka, ne morejo opravljati funkcije arbitraže višje stopnje.

Klavzula v pogodbi o pomorskem prevozu, da je za razsojo spora pristojna arbitraža v Londonu, je dovolj določna in ob taki klavzuli ni podana pristojnost sodišča v R Sloveniji.

1) Pristojnost domačega ali tujega razsodišča določijo stranke pravnega razmerja s pogodbo. Dogovorjenemu upravičenju predložiti spor v reševanje razsodišču pa se stranki lahko tudi odrečeta. 2) Samo navedba imena kraja poleg pojma "razsodišče" ne zadostuje za ugotovitev sklenitve pogodbe o določitvi pristojnosti razsodišča.