461. člen ZPP

Katere so tiste odločitve, v zvezi s katerimi naj bi pritožbe reševala arbitražna komisija, iz statuta ni mogoče ugotoviti. Da bi bil sodni postopek v določenem sporu izključen zaradi pristojnosti arbitraže, pa bi morala pogodba (dogovor) o arbitraži jasno določiti, glede reševanja katerih sporov je predvidena.

Dogovor strank mora biti jasen in določen v tem smislu, da je iz njega brez dvoma razvidno, da sta stranki prav za možnost sporov v zvezi z njunim konkretnim pravnim razmerjem, dogovorili pristojnost arbitraže in s tem v zvezi s konkretnim pravnim razmerjem izključili sodno pristojnost (1. odst. 475. čl. ZPP)

Iz pooblastila toženih strank ne izhaja, da bi posebej dali pooblastilo kateremu od odvetnikov v odvetniški pisarni. Pooblaščenci toženih strank so vsi odvetniki, navedeni na pooblastilu. Pogodba o arbitraži je pogodba procesnega prava, s katero pogodbeniki izključijo pristojnost rednega sodišča. Tožeča stranka ni podpisnica pogodbe o arbitraži, zato je ta dogovor ne zavezuje, tudi če je tretji, v korist katerega je bilo sklenjeno določeno pogodbeno določilo.

Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".

S določbo o arbitraži sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov v zvezi s pogodbo, katere sestavni del je, torej tudi spore v zvezi z njenim prenehanjem.

Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.