459. člen ZPP

Kadar vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije in je to v tožbi razumno pojasnjeno, tožeči stranki v trditveno podlago ni treba povzemati oziroma v njej obrazlagati vsake stroškovne postavke posebej. Konkretizacija v tej smeri je potrebna le na obrazložen ugovor tožene stranke, da je določen izračun stroškov, ki odpade nanjo, nepravilen. Vendar takega ugovora glede zadevnih obratovalnih stroškov tožena stranka ni podala. To pomeni, da svojega trditvenega bremena ni zmogla tožena in ne tožeča stranka.

Zavrnitev računov oziroma opominov na obveznost toženke ne vpliva.

Pritožnica s trditvami, da ni bila dolžna ob zapadlosti računa tožeči stranki tudi izplačati dolgovanih zneskov na njen račun, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno uveljavljati.

Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".

Iz besedila pogodbenega določila sledi, da odločitev "komisije" ni obvezna za stranki: če namreč reševanje spora s pomočjo "komisije" ne pripomore k rešitvi spora "ima nezadovoljna stranka pravico vložiti tožbo pred stalno arbitražo GZ Slovenije ali pred sodiščem v Sloveniji". In ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi (475. čl. ZPP), prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki odločitvi "komisije" odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor, kakršnega ima v mislih ZPP.

Arbitri so citirano pogodbeno določilo razumeli, da arbitražni odločbi odreka pomen dokončnosti in izvršljivosti. Pritožbeno sodišče cit. pogodbenega določila ne presoja kot ničnega. Res je sicer, da pomen, ki so mu ga pripisali arbitri, nasprotuje 1. odst. 475. čl. ZPP, a takšen dogovor zato še ni ničen. Le pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno pristojnost, nima. Takšen pomen ima lahko namreč le takšen aritražni dogovor, po katerem ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe. To je bistvena značilnost arbitražne odločbe. Če ji jo dogovor odreka, sploh ne gre za arbitražni dogovor.