420. člen ZPP

Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič. S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega. Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskovati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti.

Odločitev nižjih sodišč, ki se nanaša na odločitev o varstvu in vzgoji ter na izvrševanje stikov, ki jo toženec izrecno napada, je vrednostno neocenljiv spor, v katerem je revizija dovoljena le, če jo Vrhovno sodišče dopusti.

Glede zahtevka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze je v postopku, ki ureja zakonske spore, že v prvem odstavku 420. člena ZPP izrecno navedeno, da revizija v zakonskih sporih ni dovoljena. Glede dveh zahtevkov, za katera je tožnica navedla skupaj vrednost 5.000.000 tolarjev in je ni razčlenila, čeprav bi to morala storiti glede na 41. člen ZPP, pa sodišče ugotavlja, da gre za zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato bi morala tožnica navesti vrednost vsakega od njiju posebej.

V zakonskih sporih revizija ni dovoljena (prvi odstavek 420. člena ZPP). Navedena zakonska določba je jasna in ne dopušča izjem.

Revizija po prvem odstavku 420. člena ZPP v zakonskih sporih ni dovoljena, zato revizijsko sodišče ni odločalo o njeni vsebini, temveč jo je po 374. členu ZPP zavrglo.

Nedovoljena revizija v sporih za razvezo zakonske zveze.

V tretjem odstavku 86. člena ZPP je predpisano, kako lahko stranka vloži izredno pravno sredstvo: pravdna dejanja v revizijskem postopku lahko stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Ker ZPP 1977 vložitve revizije v zakonskih sporih (ki so statusni in ne premoženjski spori) ni urejal, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je v 76. členu prepovedoval revizijo le v primeru, če je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali izrečena za neveljavno, je v danem primeru revizija dovoljena. Primere za tujce urejajo pravila o mednarodni pristojnosti, ki se - za razliko od pravil o stvarni, krajevni in funkcionalni pristojnosti, ki nam povedo, katero sodišče je konkretno pristojno za sojenje - nanašajo na pristojnost sodnega sistema neke države kot celote v razmerju do sodnih sistemov drugih držav.

Vprašanje izključne pristojnosti ni materialno, temveč procesnopravno vprašanje. Po 2. odstavku 61. člena ZUKZ je slovensko sodišče izključno pristojno, če je toženec slovenski državljan in ima tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če sta oba pogoja izpolnjena, litispendenca pred tujim sodiščem na potek pravde pred slovenskim sodiščem ne vpliva. Sodišči sta po ugotovitvi obstoja listispendence tožbo zavrgli na podlagi 3. odstavka 194. člena ZPP/77. S tem sta kršili 27. člen ZPP/77, ki odkazuje na uporabo 80. člena ZMZP kot specialni predpis. V 80. členu ZMZP pa je določeno, da sodišče v primeru litispendence na zahtevo stranke postopek prekine, ne pa tožbo zavrže.