415. člen ZPP

Izjema, ki omogoča olajšan postopek umika tožbe (prvi odstavek 417. člena ZPP), se sistemsko nahaja v 2. podpoglavju 27. poglavja in ima naslov "Postopek v zakonskih sporih", to pa spori iz razmerja med starši in otroki niso, zato se izjema iz prvega odstavka 417. člena ZPP na te spore ne more raztezati. Odločanje o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka o stikih ter o preživnini je sicer lahko del postopka, ki teče na podlagi razvezne tožbe, ni pa to nujno. Tudi določba drugega odstavka 421. člena ZPP jasno kaže, da zahtevki v zvezi z otroki niso vezani na razveznega, saj vezanost sodišča tu glede na jasno in izrecno zakonsko besedilo sploh ne obstaja. V vsakem primeru gre v navedenem obsegu za spor iz razmerja med starši in otroki (drugi odstavek 406. člena ZPP) in ne za zakonski spor. Za spore o razmerjih med starši in otroki pa ZPP nima posebnih določb glede umika tožbe, zato veljajo splošne določbe o umiku. Te pa terjajo, da sodišče umik tožbe, če je bila tožba pred tem tožencu že vročena v odgovor, vroča v privolitev (drugi odstavek 188. člena ZPP); če privolitve ni, mora sodišče razsoditi o postavljenem tožbenem zahtevku.

Sodišče v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, pa eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, ustavi postopek.

Odgovor na dopuščeno vprašanje se torej glasi: sodišče lahko o višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo odloči tudi brez izvedenca, če in kolikor lahko upoštevajoč trditveno in dokazno podlago pravdnih strank (prvi odstavek 7. člena ZPP) in prosto presojo izvedenih dokazov (8. člen ZPP) zanesljivo (215. člen ZPP) ugotovi obstoj in obseg (vsaj nekaterih) oblik nepremoženjske škode. Če in kolikor tega ne more zanesljivo ugotoviti, odloči o tožbenem zahtevku upoštevajoč pravilo o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).

Če v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, sodišče ustavi postopek.

Glede na obstoj sporazuma o razvezi ter priloženega pravno veljavnega in v predpisani obliki sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za razvezo zakonske zveze.

Do ustavitve postopka zaradi odstopa enega od zakoncev od vloženega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko sicer pride brez privolitve drugega zakonca, vendar v situaciji, ko zakonska zveza še vedno obstoji. V primeru pa ko je zakonska zveza po določbi 63. člena ZZZDR zaradi smrti enega od predlagateljev prenehala, umik predloga, ki ga je podala predlagateljica B. B., torej pravno ni upošteven, ker zakonske zveze z A. F. od trenutka njegove smrti dalje ni več. Določba drugega odstavka 418. člena ZPP pa daje dedinji umrlega zakonca pravico, da v šestih mesecih sproži postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. V tem obsegu se zato ni bilo treba ukvarjati z določbami 205. in 208. člena ZPP, ki se nanašajo na prekinitev postopka zaradi smrti stranke.

V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).