376.b člen ZPP
Po končani javni obravnavi revizijsko sodišče odloči na nejavni seji z odločbo.
- VSRS Sklep X DoR 78/2023-5Vrhovno sodišče RS · 2023
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Dolžnost natančnega in konkretnega opisa zatrjevanega odstopa od sodne prakse oziroma neenotnosti sodne prakse od predlagatelja zahteva, da obrazloži, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim. Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Te zahteve v obravnavani zadevi niso bile spoštovane.
- VSRS Sklep II DoR 23/2023Vrhovno sodišče RS · 2023
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 13. 1. 2023. To pa je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP - torej prepozno.
- VSRS Sklep VIII DoR 40/2009-6Vrhovno sodišče RS · 2010
Predlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja oziroma pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni povedal, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 12. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X DoR 78/2023-5Vrhovno sodišče RS · 13. 12. 2023
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Dolžnost natančnega in konkretnega opisa zatrjevanega odstopa od sodne prakse oziroma neenotnosti sodne prakse od predlagatelja zahteva, da obrazloži, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim. Bistvo vseh navedenih zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Te zahteve v obravnavani zadevi niso bile spoštovane.
- VSRS Sklep II DoR 23/2023Vrhovno sodišče RS · 22. 2. 2023
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 13. 1. 2023. To pa je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP - torej prepozno.
- VSRS Sklep VIII DoR 40/2009-6Vrhovno sodišče RS · 3. 2. 2010
Predlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja oziroma pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni povedal, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.