361. člen ZPP

Skrbnik za varovanca običajno res ne opravlja realnih materialnih dejanj (fizične oskrbe). Zakoniti udeleženec kot postavljeni skrbnik bo pomoč pri pripravi predpisanih zdravil za nasprotno udeleženko, ki tako pomoč nujno potrebuje, uredil in zagotovil po ustreznih postopkih pred pristojnimi organi.

Obravnavani sklep nima lastnosti končnega sklepa.

Stališče pritožbenega sodišča o notranjem nasprotju med nosilnimi razlogi za odločitev in posledični poziv sodišču prve stopnje k širši opredelitvi do odločilnih razlogov, stranki ne omogoča relevantnega izjavljanja. Eventualno prerekanje obstoja s strani pritožbenega sodišča ugotovljenega notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, zaradi katerega slednje odločbe ni moglo vsebinsko preizkusiti, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati.

Dolžnost opredelitve pritožbenega sodišča obstaja le glede strankinih stališč in argumentov, s katerimi je utemeljila pravno sredstvo, ne pa tudi glede tistega, na kar je treba pri odločanju o pravnem sredstvu paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče meni, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, tega ni treba posebej argumentirati. Temeljni pogoj za objavo popravka je, da se nanaša na predhodno objavljeno besedilo.

ZPP v posamičnih primerih sicer šteje plačilo takse kot procesno predpostavko, v vseh drugih primerih, ko to v zakonu ni navedeno, pa to vprašanje rešuje drugače, kakor je urejeno v prvem odstavku 8. člena ZST. Pravica do pritožbe v pravdnem postopku torej ni odvisna od plačila takse.

Dolžnik ne more doseči boljše zaščite, niti večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel na podlagi sklepa o ustavitvi postopka (oziroma izvršbe), zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper delno ustavitev izvršbe.

Kadar so toženčeve trditve v pritožbi, da po plačilu dolga ni pripoznal, pač pa je priznal le dejstvo prejema denarja, zaradi pomanjkljivega zapisnika z glavne obravnave, na kateri je prišlo do izdaje sodbe na podlagi pripoznave, ne da preizkusiti, sodnik poročevalec opravi poizvedbe pri prvem sodišču.

ZDR v 1. odst. 36. d člena ščiti vse delavce invalide (po gramatikalni razlagi - invalide, ki delajo), ne le invalide II. ali III. kategorije invalidnosti, v skladu z določbami ZPIZ. Tožniku je bil priznan trajni status vojnega invalida z odločbo z dne 8.6.1992, za čas od 1.7.1991 dalje, zato bi mu kot invalidu lahko prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu le po določbah ZDR, ki veljajo za invalide.