170. člen ZPP

Kadar ekonomsko celoto s pobotom kot sklepnim delom transakcije ne tvorijo zgolj dejanja med stečajnim dolžnikom in upnikom, ampak so pri tem udeležene tudi tretje osebe, je pogoj zmanjšanja čiste vrednosti premoženja podan, kadar je bila tudi tretja oseba pri transakcijah udeležena (zgolj) z namenom, da bi med stečajnim dolžnikom in upnikom nastale predpostavke za pobot. Zato za utemeljitev nedovoljenosti pobota ne zadoščajo trditve, da je upnik stečajnega dolžnika s tretjo osebo sklenil pogodbo, na podlagi katere je nastala njena terjatev do upnika stečajnega dolžnika, s cesijo terjatve s tretjega na stečajnega dolžnika pa so se stekli pogoji za pobot terjatev med stečajnim dolžnikom in upnikom. Zatrjevati je namreč treba, da je bila pogodba med tretjim in upnikom stečajnega dolžnika sklenjena po nalogu stečajnega dolžnika, da bi se s sledečo cesijo terjatve na stečajnega dolžnika stekli pogoji za pobot terjatev, ki so v času podaje naloga že obstajale med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom. Le takšno ravnanje lahko predstavlja povezano ekonomsko celoto, za katero se skriva nadomestna izpolnitev in se loči od pobotov, ki so (gola) posledica prenosa terjatev do upnikov na

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

Terjatev za plačilo nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja tožnik, je izvzeta iz pravnega prometa in je nedopustno njeno cediranje. Izhajajoč iz namena nepremoženjske škode (satisfakcija oškodovanca), je omejitev cediranja take terjatve ustavnopravno upravičena. Ker je zastaranje zadržano ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, ni dvoma glede ustavnosti določb, ki tudi za terjatve, ki se nanašajo na izbrisane iz registra stalnega prebivalstva na podlagi določb ZTuj, predvideva zastaranje.

Z uveljavitvijo ZBPP, ki podrobneje ureja pogoje za oprostitev stroškov postopka je v tem zakonu urejen postopek za določitev brezplačne pravne pomoči.

Tudi po 170. čl. ZPP je odločitev o tem, da bo stranko zastopal v postopku določeni pooblaščenec, stvar posebnega sklepa, s katerim sodišče za pooblaščenca postavi konkretnega odvetnika.

V primeru, ko je upnik oproščen plačila stroškov izvršilnega postopka (kamor sodijo tudi stroški izvršitelja), mora sodišče kot plačnik dela in stroškov izvršitelja poskrbeti, da se iz proračuna izvršitelju plačajo le tisti stroški in v takšni višini, do katere je izvršitelj dejansko upravičen v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Ker sodišču ta možnost zaradi opustitve izvršitelja, da sodišču vroči obračun plačila za delo in stroške izvršitelja pred njegovo dokončnostjo ni bila dana pred "dokončnostjo" obračuna, je sodišče utemeljeno poseglo v obračun izvršitelja in mu pravilno priznalo le tiste stroške, ki so utemeljeni po določilih Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

Sodišče lahko oprosti podjetnika posameznika le plačila sodnih taks, in sicer samo za vloge iz 1. odst. 105.a čl. ZPP in še to le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Če bi stranka menila, da se sama ne more ustrezno zastopati, bi lahko sodišču predlagala, da naj ji določi poooblaščenca. Sodišče bi namreč lahko v primeru, da bi bila tožnica popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, v skladu z določbo 170. člena ZPP na njen predlog odločilo, da naj jo zastopa pooblaščenec, če bi bilo to nujno, da se varujejo njene pravice. Ker toženka predloga v tej smeri ni podala, sodišču ni mogoče očitati, da bi kršilo kakšno od določb pravdnega postopka.