126. člen ZPP

Po uveljavljeni praksi praviloma sodišča po opravljeni glavni obravnavi sodbe ne razglasijo, temveč senat sprejme sklep, da se obravnava zaključi, sodba pa izda pisno. Sodba velja takoj, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam. Slednje ne pomeni, da je sodišče spisalo sodno odločbo že z dnem njene izdaje, temveč je takrat zaključilo narok za glavno obravnavo in sprejelo odločitev. Predložena dokazila skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZŠtip-1 ne potrjujejo, da je tožnica dijakinja, ki ima najtežje težave pri učenju. Razvidno je le, da je tožnica glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev opredeljena kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Pritožbeni očitek o kršitvi Konvencije o otrokovih pravicah in Ustave RS, zaradi vračila neutemeljeno izplačane štipendije za šolsko leto 2022/2023, ni utemeljen. Sodišče je tožbo v tem delu skladno s 63. členom ZDSS-1 pravilno zavrglo, saj o vračilu prejetih zneskov štipendije za štipendijsko

Zaradi odsotnosti pravne pomoči na naroku ni bilo poseženo v tožničino pravico do poštenega sojenja. Tožnica, ki ima polno postulacijsko sposobnost, se je namreč odločila, da bo pravdna dejanja na naroku opravljala sama.

Snemanje naroka je skladno s 125. členom ZPP zgolj možnost, zato je bilo v diskreciji sodišča prve stopnje, ali se bo za snemanje odločilo ali ne. Zakon sicer ne določa do kdaj je mogoče ugovarjati zoper vsebino zapisnika, a je logično, da se to lahko storil le do trenutka, ko je zapisnik podpisan, saj ga od tedaj naprej ni mogoče spreminjati. Ker je tožeča stranka izkazala, da tožena stranka varovanja ni izvajala na dogovorjen način oziroma ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki varovanje opravlja kot profesionalno dejavnost, svojih obveznosti ni izpolnila in je podana njena poslovna odškodninska odgovornost. Tožeča stranka torej odgovarja za osebe, ki jih izbere z namenom izpolnjevanja naročila oziroma odgovarja za morebitno neskrbnost pri izbiri. Svoje odgovornosti za škodo, ki bi jo z neizpolnitvijo špedicijske pogodbe povzročila naročniku špedicije, v konkretnem primeru pri zavarovalnici ni zavarovala. Zmotno pa je njeno stališče, da je s sklenitvijo pogodbe o varovanju, tožena stranka prevzela vso odgovornost za neizpolnitev špedicijske pogodbe. Kavza pogodbe o zavarovanju pred odgovornostjo je drugačna od kavze pogodbe o varovanju, ki

Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.

Pritožnik, ki je sicer brez razloga odklonil podpis zapisnika zapuščinske obravnave, ne more uspešno izpodbiti resničnosti zapisanega v njem, saj ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve. V postopku na prvi stopnji ustreznosti predlagane upraviteljice zapuščine dedič ni oporekal. Ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da ni sposobna skrbeti za dediščino. Navajal je le dejstva, zaradi katerih bi bil on primeren za upravitelja dediščine.

Kot revizijski razlog uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Da toženec ni podpisal zapisnika o glavni obravnavi z dne 1. 4. 2008, je povsem nepomembno. Pomembno je, da je bil na tej obravnavi navzoč in da je sodišče ob preložitvi tega naroka v skladu z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP takoj naznanilo kraj in čas novega naroka. Zato ni bilo nikakršnih zakonskih ovir za to, da sodišče opravi obravnavo kljub temu, da toženec 8. 5. 2008 ni prišel na narok za glavno obravnavo.

Kršitev pravil o sestavi zapisnika, ki jih vsebujejo 122. do 127. člen ZPP, predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

Zapisnik so podpisale stranke, ki so bile navzoče, sodnik in zapisnikar (3. odst. 170. čl. ZD). Pritožnik zapisniku ni ugovarjal niti ni odklonil njegovega podpisa (124. čl. in 4. odst. 126. čl. ZPP, v zvezi s 163. čl. ZD). Tak zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, torej poteka naroka in izjav, danih na njem. Iz vsebine tega zapisnika pa ne izhaja, da bi pritožnik ne imel možnosti sodelovanja na naroku.

Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti vožnje, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in se izvrševala. Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva pa morajo biti razvidna tudi iz zapisnika, ki mora biti sestavljen tako, da bodo iz njega razvidne ugotovitve sodišča prve stopnje.

Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako stroga formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Četudi bi res prišlo do napake pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov.

Procesna pravica stranke, ki izhaja iz 2. odstavka 126. člena ZPP, je pravica ugovora zoper zapisnik. Ta ugovor pa nima značaja pravnega sredstva, ampak je le izražen pridržek stranke o vsebini zapisnika. Če sodišče odkloni protokolacijo ugovora, lahko stranka oziroma njen pooblaščenec odkloni podpis zapisnika z navedbo razloga (4. odstavek 127. člena ZPP).

Zapisnik o glavni obravnavi, na kateri je toženec podal izjavo o pripoznavi, je pisan v redu, nič ni izbrisano, dodano, spremenjeno ali prečrtano (125. čl. ZPP), v njem ni nobenega ugovora (2. odst. 126. čl. ZPP) ali pripombe stranke (4. odst. 126. čl. ZPP), podpisali pa sta ga tudi obe pravdni stranki (4. odst. 127. čl. ZPP). Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (1. odst. 230. čl. ZPP): o opravljenih procesnih dejanjih, poteku glavne obravnave in podanih izjavah strank. V pritožbi zatrjevan drugačen potek postopka tako ne more biti utemeljen.