114. člen ZPP

Pravilno pa je tožbeni zahtevek zavrnjen tudi iz razloga, ker je predmetna tožba vložena po poteku šest mesečnega subjektivnega roka iz 512. člena OZ. Skladno s citirano določbo lahko predkupni upravičenec, če je bil opravljen prenos lastnine, ne da bi bil sam o tem obveščen, pridobitelju lastninske pravice pa je bila predkupna pravica poznana ali mu ni mogla ostati neznana, v šestih mesecih, šteto od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.

Do pritožbeno zatrjevane kršitve načela neposrednosti in posledične absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi nepravilne uporabe 3. odstavka 302. člena ZPP bi tako lahko prišlo samo v primeru, če bi sodbo sprejel sodnik, ki sploh ni sodeloval na glavni obravnavi, kar pa ni bil primer v tej zadevi. Kakršna koli druga nepravilna uporaba pravil iz 3. odstavka 302. člena ZPP pa bi lahko predstavljala zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v tem konkretnem primeru tudi ni podana. Čeprav je tožnica, ko se je izjavila o tem, vztrajala, da se tako priče kot stranke zaslišijo znova, pa v tej izjavi ni navedla prav nobenega razloga, kot to pravilno izpostavlja tudi sodišče prve stopnje, zakaj bi bila ponovna izvedba teh dokazov potrebna. Ker sodišče prve stopnje samo razloga za ponovno izvedbo teh dokazov ni našlo, z odločitvijo, da prič in stranke kljub drugačni izjavi tožnice ne bo zaslišalo znova, ni kršilo določila 3. odstavka 302. člena ZPP, saj je odločitev o tem, ali bo te dokaze izvedel znova ali ne, v domeni novega sodnika. Pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje,

Terjatev za bodočo škodo nastane in zapade, ko je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v prihodnosti in se jo torej lahko uveljavlja, nastop zamude pa se, enako kot to velja za že nastalo škodo, presoja po 299. členu OZ. Ker tožnik ni zatrjeval, da bi toženko že pred vložitvijo tožbe pozval, da plača odškodnino, je sodišče zamudne obresti pravilno prisodilo od dneva vložitve tožbe dalje. Toženka na otroka vpliva s čustvenimi pritiski in prisilo in ne sprejema dejstva, da so stiki otrok z očetom potrebni. Stike navzven podpira, dejansko pa njenega soglasja za njihovo izvajanje ni. Pri otrocih je posledično izražen odtujitveni sindrom, ko otrok izraža popolno lojalnost enemu roditelju, medtem ko drugega povsem odklanja. Toženka s takšnim ravnanjem stikov navzven sicer ne preprečuje, jih pa preprečuje v vsebinskem smislu, saj se tudi stiki, do katerih pride, ne izvedejo tako kot bi se morali.

Pomembnost instituta delegacije se kaže tudi v zagotavljanju drugih pravic, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, temveč nanj vplivajo od zunaj. V konkretnem primeru sodišče predlaga delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve strankine pravice do osebne udeležbe na narokih za glavno obravnavo.

Ker je toženec je invalid, sodna stavba pa neprimerna za dostop oseb na invalidskem vozičku, in ker se pričakuje, da se bo glavna obravnava zaradi velikega števila predlaganih dokazov in kompleksnejšega dokaznega postopka, izvedla na več narokih, je utemeljen predlog sodišča za delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve strankine pravice do osebne udeležbe na naroku (narokih) za glavno obravnavo.

Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v postopku prenehanja delodajalca veljajo glede rokov in razlogov za odpoved splošne določbe iz 88. člena ZDR, izjema je le glede posebnega varstva pred odpovedjo, ki ga ne uživajo predstavniki delavcev in starejši delavci.

Izdaja sodbe zaradi izostanka je dopustna le, če so izpolnjeni pogoji iz 332. čl. ZPP/77, med drugim torej, če je toženec na narok pravilno povabljen. Pravilno vabljenje pa pomeni, da so stranke pravočasno povabljene na narok in da so v vabilu posebej opozorjene na zakonite posledice izostanka z naroka (3. odst. 114. čl. ZPP/77).

Kršitev zaradi nepravilnega vabljenja stranke na zaslišanje ni našteta med absolutnimi bistvenimi kršitvami v drugem odstavku 354. člena ZPP 1977, temveč je relativnega značaja, se pravi, da jo sodišče upošteva samo tedaj, ko ugotovi, da bi kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP 1977 pa je dovoljena revizija samo tedaj, če jo stori sodišče druge stopnje. Zato bi morala tožena stranka v pritožbi izrecno navesti kršitev postopka, ki je bistvena, a je relativnega značaja. Če stranka v pritožbi take kršitve ne uveljavlja, je sanirana in je v reviziji ni več mogoče uveljavljati.

Delavski svet tožene stranke je odločal o razrešitvi tožnika - direktorja na seji, na katero tožnik, ki je bil takrat v staležu bolnih, ni bil vabljen in na njej ni bil prisoten. Pred sejo ni bil vložen predlog za razrešitev direktorja. Strokovna komisija, ki je ugotavljala nepravilnosti pri vodenju podjetja, je izdelala pisno mnenje šele po seji Delavskega sveta. V postopku razrešitve so bile zaradi navedenega kršene temeljne tožnikove procesne pravice: pravica do vabila, pravica do informacije (obvestila) in pravica do izjave (obrambe), zaradi česar so bile kršene določbe Ustave, KVČP, ZPP, ZDR, pa tudi Statuta tožene stranke.

Predlog za preložitev glavne obravnave zaradi "službene zadržanosti tožene stranke" ni utemeljen, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti. Tudi verjetnosti, da brez svoje krivde ni mogla do konca glavne obravnave navesti dejstev, tožena stranka ni izkazala.

Ugotovitveni sklep o umiku tožbe se ne more izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj se za izdajo takega sklepa ne ugotavlja dejanska podlaga, niti uporablja materialno pravo. Podlaga tega sklepa je procesno dejanje strank v postopku, ki temelji na njuni dispoziciji.

Pravice do revizije ni mogoče pridobiti z združevanjem zadev. Če sestoji tožbeni zahtevek iz več zahtevkov z različno podlago, se pravice do revizije določi po vrednosti izreka posameznega zahtevka. Izostanek navedbe spornega predmeta v vabilu na narok za glavno obravnavo je lahko samo relativna bistvena kršitev določb ZPP.

Če so vse sestavine vabila na narok za glavno obravnavo pravilno izpolnjene, napačno je zapisan samo znesek vtoževanega denarnega zahtevka, se pravdna stranka ne more sklicevati na to, da na narok ni bila pravilno povabljena, ker ni vedela, za kaj gre.

Pooblaščenemu odvetniku, ki med pravdo neha opravljati odvetništvo, ker je postal notar, ne preneha pooblastilo in če ga stranka ne prekliče oziroma ga sam ne odpove, mora še naprej nastopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, in mu mora sodišče vročati vsa pisanja (prvi odstavek 138. člena ZPP) in tako tudi vabila na naroke (114. člen ZPP).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na razveljavitev sklepov toženca, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje. Ugotovilo je, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi lastne izjave in da ni bila v zmoti, ko je izjavo podpisala. Njeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo. Tudi revizijsko sodišče je njeno revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče revizije ni zavrglo, čeprav je bila v roku poslana le nepristojnemu sodišču, ker je štelo, da je to nezakonitost mogoče pripisati njeni nevednosti. Tožnica je namreč nepismena.

Če je v vabilu tožeči stranki na prvi narok v sporu majhne vrednosti navedena napačna tožena stranka in napačna vrednost spora, ni pogojev za ustavitev postopka zaradi umika tožbe, ker tožeča stranka ni prišla na narok. Če sodišče v takem primeru šteje tožbo za umaknjeno, je s tem storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP.

Odvetnik, ki zboli in se zaradi tega ne more udeležiti naroka, mora imeti delo v pisarni organizirano tako, da lahko pisarna obvesti sodišče o njegovi odsotnosti. Ni podana bistvena kršitev določb iz člena 354/2 ZPP, če sodišče na narok vabi samo pooblaščenca, ne pa tudi stranke. Sodišče stranko, ki ima pooblaščenca, vabi samo takrat, kadar smatra, da je to potrebno.