7. člen ZUVza
Vzajemnost po tem zakonu je, če državljan Republike Slovenije ali pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji tujci, in izpolnjevanje katerih za državljana Republike Slovenije ali pravno osebo s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje kot je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano izpolnjevanje pogojev za tujce (materialna vzajemnost). V primeru dvojnega državljanstva tujca se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, v kateri ima tujec stalno prebivališče oziroma pravni red tiste države, v kateri je imel tujec stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. V primeru, če je tujec brez državljanstva se pri ugotavljanju vzajemnosti tujec v vlogi opredeli ali se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red države njegovega rojstva ali države, v kateri ima stalno prebivališče ali države, v kateri je imel tujec stalno prebivališče pred pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
- UPRS sodba in sklep I U 1668/2011Upravno sodišče RS · 2012
V konkretni zadevi je odločitev, da materialna vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obstaja, ki med strankami tudi ni sporna, pravilna in utemeljena na zakonu. Vendar pa tožena stranka s tem, ko je v izreku navedla, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi bodoče sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Brežicah na podlagi več pravnih temeljev (darilna pogodba, priposestvovanje), ni izpolnila pravnega standarda določnosti in jasnosti izreka iz drugega odstavka 213. člena ZUP.
- UPRS sodba U 842/2003Upravno sodišče RS · 2004
Ker tožena stranka ni v upravnem postopku seznanila tožnika glede ključne dejanske ugotovitve, do katere je prišla na podlagi primerjalno-pravne analize dveh pravnih redov, zato da bi se tožnika lahko do te bistvene dejanske okoliščine izrekla in s tem zavarovala svoje pravice že v upravnem postopku, je tožena stranka kršila določilo 1. odstavka 145. člena ZUP in 146. člen ZUP.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 11. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep I U 1668/2011Upravno sodišče RS · 19. 11. 2012
V konkretni zadevi je odločitev, da materialna vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obstaja, ki med strankami tudi ni sporna, pravilna in utemeljena na zakonu. Vendar pa tožena stranka s tem, ko je v izreku navedla, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi bodoče sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Brežicah na podlagi več pravnih temeljev (darilna pogodba, priposestvovanje), ni izpolnila pravnega standarda določnosti in jasnosti izreka iz drugega odstavka 213. člena ZUP.
- UPRS sodba U 842/2003Upravno sodišče RS · 19. 5. 2004
Ker tožena stranka ni v upravnem postopku seznanila tožnika glede ključne dejanske ugotovitve, do katere je prišla na podlagi primerjalno-pravne analize dveh pravnih redov, zato da bi se tožnika lahko do te bistvene dejanske okoliščine izrekla in s tem zavarovala svoje pravice že v upravnem postopku, je tožena stranka kršila določilo 1. odstavka 145. člena ZUP in 146. člen ZUP.