300. člen ZIZ

S sklepom, ki ga delno izpodbija dolžnikova pritožba je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine ustavilo. Zoper tako odločitev ni bilo pritožbe, zato je pravnomočna. Za vodenje postopka izvršbe za izterjavo upnikove denarne terjatve, redno sodišče tako ni več pristojno. Ne glede na to drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pritožbo grajane odločitve sprejelo v zvezi s postopkom nepremičninske izvršbe, ki ga je utemeljeno vodilo, še pred pravnomočnostjo odločitve o ustavitvi nepremičninske izvršbe. Zato v zvezi z s pritožbo grajanimi deli prvostopenjskega sklepa, ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členoma 366 ZPP in 15 ZIZ.

Iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega upnik v tem postopku izterjuje svojo terjatev, je jasno razvidno, da upniku zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov niso bile prisojene. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov, zato upniku ne more prisoditi več ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova.

Če je tretji vložil ugovor zoper izvršbo v času veljavnosti ZIP, je potrebno o tem ugovoru odločati po določilih ZIP, čeprav se odloča v času, ko je že pričel veljati ZIZ.

Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).

Sklep sodišča druge stopnje res vsebuje nasprotje med tistim, kar je navedeno v razlogih o vsebini listin in med priloženimi listinami, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977 v zvezi s 14. členom ZIP oz. s 15. členom sedaj veljavnega ZIZ. Utemeljitev sklepa po eni strani ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo "na podlagi sporazuma strank, ki je bil sklenjen pri tem sodišču pod opr. št. I.../92 in iz katerega izhaja, da je dolžnica po kreditni pogodbi prostovoljno zastavila svojo nepremičnino", po drugi strani pa razglablja, da pravnomočni sklep, s katerim je bil na podlagi sporazuma strank odrejen vpis hipoteke v zemljiški knjigi, ni izvršilni naslov, ker ne vsebuje sporazuma strank. Slednja trditev je zmotna, ker je v priloženem sklepu jasno povzet sporazum med strankama izvršilnega postopka. Navedeni sklep je javna listina, tako kot zapisnik o sodni poravnavi, zato je po drugem odstavku 19. člena ZIP oz. po tretjem odstavku 20. člena ZIZ tudi z njim mogoče dokazovati izvršljivost poravnave.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. ods

Sodišče ustavi izvršbo, če nobena stranka v predpisanem roku ne predlaga druge dražbe ali neposredne prodaje. Glede na določila 4. odst. 94. čl. ZIZ je torej potrebno predlagati novo dražbo (ali neposredno prodajo) v roku tridesetih dni vselej, če prva dražba ni bila uspešna. Glede na 302. čl. ZIZ se navedeni zakon uporablja od 15.10.1998. Določbe 300. čl. ZIZ se nanašajo na osebe, ki opravljajo izvršbo (izvršitelji) in ne na dejanja, ki jih te ali katere druge osebe opravljajo v izvršbi.

ZIZ ne vsebuje določila v smislu 2. odst. 20.1 člena ZIP, po katerem je upnik lahko zahteval v primeru, ko so mu bili v izvršilnem naslovu določeni tudi stroški postopka, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od stroškov po predpisani stopnji od dneva izdaje izvršilnega naslova do plačila.

Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pomeni še formalni zaključek izvršilnega postopka. Zato v primeru, ko je tekel ves postopek, vključno z dražbo in pravnomočnostjo sklepa o domiku po določbah ZIP, sodišče tudi sklep o izročitvi izda po določbah ZIP, pa čeprav že v času veljavnosti ZIZ, ker ta zakon drugače - strožje ureja dolžnikove pravice na prodanem stanovanju.

Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78), je za ugovorni postopek uporabiti določila 55.a čl. Zakona o izvršilnem postopku.

Če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan v času veljavnosti ZIP, je treba za postopek z dolžnikovim ugovorom zoper tak sklep uporabiti določilo 55. in 55a. člena ZIP.

Ugovorni postopek je celota od izdaje sklepa o izvršbi do odločitve o dolžnikovem ugovoru, upoštevaje pravni pouk o pravici do ugovora, ki je bil dan dolžniku. Ker je dolžnik prejel sklep o izvršbi s pravnim poukom po ZIP, je potrebno utemeljenost dolžnikovega ugovor presojati po določbah ZIP, sicer bi bile kršene procesne pravice dolžnika.

Skladno s 4. členom pogodbe o kreditu za dolgoročno poslovanje je "rok plačila obresti datum zapadlosti, ki je naveden na obračunskem listu in na dan zapadlosti kredita". Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno to določilo razlagati tako, da obresti tečejo od datuma na obračunskem listu, in da jih je dolžnik dolžan plačati na dan zapadlosti kredita. Ker je prvi obrok kredita zapadel v plačilo šele 1. 7. 1997, je tega dne nastopila tudi dolžnikova obveznost plačila zapadlih obresti. Ob vložitvi predloga za izvršbo dne 13. 6. 1997 tako res niso bili podani pogoji za dovolitev izvršbe, ker pa je pred izdajo sklepa o izvršbi dne 29. 8. 1997 prvi obrok kredita že zapadel v plačilo in dolžnik svoje obveznosti kljub temu do odločanja o predlogu za izvršbo ni izpolnil, je bila s tem navedena pomanjkljivost sanirana. Neutemeljena je nadalje dolžnikova trditev, da je konformni način izračunavanja obresti tisti način, ki preprečuje obrestovanje obresti, kjer to ni predpisano v predpisih ali pogodbi. Konformna metoda (gre za matematično metodo) je namreč metoda, ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja, to je obračunavanju obresti z dnevnim pripisovanjem (prim. načelno pra