131. člen ZIZ
(Če ima več oseb pravico do preživnine)
Če ima pravico do zakonite preživnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, proti istemu dolžniku več upnikov, skupen znesek njihovih terjatev pa presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od upnikov v sorazmerju z višino njegove terjatve. Če je potem, ko se je začela izvršba na plačo oziroma na druge stalne denarne prejemke, vložen nov predlog za izvršbo za terjatev iz prvega odstavka tega člena, sodišče v smislu prvega odstavka tega člena spremeni prej izdani sklep o izvršbi in določi zneske, ki se bodo v prihodnje izplačevali posameznim upnikom. V primeru iz drugega odstavka tega člena se sklep o izvršbi vroči tudi prejšnjim upnikom, ki se lahko zoper njega pritožijo.
- VSK sklep I Cpg 186/2005Višje sodišče v Kopru · 2005
V primeru izvršbe na nepremičnino za izterjavo denarne terjatve pridobi upnik ločitveno pravico v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi (1. odst. 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (2. odst. 170. čl. ZIZ); upnik torej pridobi izvršilni naslov za poplačilo svoje terjatve. Če je takšna prijavljena terjatev s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku nad dolžnikom priznana, priznana pa je tudi pravica do ločenega poplačila te terjatve iz dela dolžnikovega premoženja (nepremičnine), na katerem obstoji ločitvena pravica, stečajni senat ne izda sklepa, s katerim bi ugotovil obstoj terjatve, saj je upnik za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, ampak mora izdati sklep po 4. odst. 131. čl. ZPPSL, s katerim dovoli nadaljevanje izvršbe.
- VSL sklep III Cp 954/2003Višje sodišče v Ljubljani · 2003
Izvršba na plačo je mogoča le v primeru, da je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa sam dolžnik kot samostojni podjetnik.
- VSL sklep II Cpg 791/2000Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 10. 2005Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sklep I Cpg 186/2005Višje sodišče v Kopru · 13. 10. 2005
V primeru izvršbe na nepremičnino za izterjavo denarne terjatve pridobi upnik ločitveno pravico v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi (1. odst. 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (2. odst. 170. čl. ZIZ); upnik torej pridobi izvršilni naslov za poplačilo svoje terjatve. Če je takšna prijavljena terjatev s strani stečajnega upravitelja v stečajnem postopku nad dolžnikom priznana, priznana pa je tudi pravica do ločenega poplačila te terjatve iz dela dolžnikovega premoženja (nepremičnine), na katerem obstoji ločitvena pravica, stečajni senat ne izda sklepa, s katerim bi ugotovil obstoj terjatve, saj je upnik za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, ampak mora izdati sklep po 4. odst. 131. čl. ZPPSL, s katerim dovoli nadaljevanje izvršbe.
- VSL sklep III Cp 954/2003Višje sodišče v Ljubljani · 12. 10. 2003
Izvršba na plačo je mogoča le v primeru, da je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa sam dolžnik kot samostojni podjetnik.
- VSL sklep II Cpg 791/2000Višje sodišče v Ljubljani · 16. 11. 2000
Odločitev, da je nezarubljivi del plače ustrezno višji v primeru, če ima dolžnik, katerega plača se rubi, zakonite preživninske obveznosti, se opravi na ugovor dolžnika (ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ).
- VSL sklep II Cpg 241/2000Višje sodišče v Ljubljani · 6. 4. 2000
Izvršba na plačo je pojmovno mogoča samo v primeru, ko obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba. Če je dolžnik samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, dolžnikov delodajalec ne obstoji. Sodišče je z izpodbijanim sklepom dejansko naložilo odtegovanje določenih zneskov v korist upniku samemu dolžniku, zato je upnikov predlog po svoji vsebini pravzaprav predlog za izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu, to izvršilno sredstvo pa je sodišče že dovolilo. Tako ne gre za novo izvršilno sredstvo, temveč za sredstvo, s katerim je sodišče že dovolilo izvršbo, zato ga upnik ne more ponovno predlagati iz razloga litispendence.