4. člen ZPIZVZ

O tožnikovem zahtevku za priznanje pravice do starostne pokojnine za sporno obdobje je bilo že pravnomočno odločeno. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da se dejansko stanje glede odločitve, ali tožniku gre pravica do starostne pokojnine za sporno obdobje v vmesnem času, od vloge tožnika z dne 23. 3. 2007 do nove vloge z dne 10. 9. 2012, ni spremenilo. Zato je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločbe tožene stranke. Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj ne gre za določbe, na katere bi se lahko posameznik pri uveljavljenju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno skliceval. MSVN tako tudi v tem primeru ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine.

Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).

Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).

Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).

Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine po določbah ZPIZVZ, kar je že pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Dejstvo je, da tožniku do 18.julija 1991 ni prenehala vojaška služba, saj je bil, kot izhaja iz izvedenih dokazov (predloženih listin), v aktivni vojaški službi do 31.10.1991. Zato bi moral izpolniti ali pogoj, da je v JLA ostal s soglasjem organov RS (kar se niti ne zatrjuje), ali da je bil v enem od statusov, ki jih predvideva 4. alineja pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine po citiranem zakonu. Ker tak status ni bil ugotovljen (dejanska ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano), tožniku tudi ni mogoče priznati zahtevane pravice.

Z določbama 4. in 5. člena ZPIZVZ je želel zakonodajalec urediti položaj upravičencev do družinske pokojnine tako tistih, ki so po predpisih bivše SFRJ o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pridobili oz. izpolnili pogoje za njihovo pridobitev (4. člen v zvezi s 1. členom) kot tudi korist, ki so pridobili oz. izpolnili pogoj za njihovo pridobitev po tem zakonu (5. člen v zvezi s 1. členom).