44. člen ZSZ

Stranka je vložila tožbo in kljub jasnim razlogom upravnega sodišča o nedopustnosti tožbe še pritožbo na Vrhovno sodišče. Tako ravnanje prvotožene stranke kot občine pa je očitno protipravno in ni skladno s profesionalnimi standardi, ki veljajo za občino v delu, ko nastopa kot nosilec oblasti, kar je primer v postopku zavrnitve soglasja k predloženi projektni dokumentaciji. Odgovornost funkcionarja oziroma nosilca javne oblasti se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ. Tako je bilo že sprejeto stališče, da za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja država, v konkretnem primeru torej občina.

Predpisi (drugi odstavek 44. člena ZSZ) določajo dolžnost izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki je toženka ni spoštovala. Vendar materialni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja ni odločba o odmeri komunalnega prispevka, temveč le plačilo komunalnega prispevka, kar stranka v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja izkaže s potrdilom o plačilu, ki ga izda občina. Plačilo komunalnega prispevka po pogodbi o njegovi akontaciji ni niti prepovedano niti neobičajno. S tem bi tožnica pridobila potrdilo o plačilu komunalnega prispevka; občina je v tej smeri ni ovirala, saj ji je pogodbo ponudila v podpis. Odškodninska odgovornost toženke bi bila podana le v primeru, če ne bi bilo možnosti plačila komunalnega prispevka oziroma pridobitve potrdila o plačilu komunalnega prispevka in s tem materialnega pogoja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker je takšna možnost obstajala, je vzročna zveza po presoji revizijskega sodišča pretrgana.

Tožena stranka je bila pri odmeri komunalnega prispevka dolžna upoštevati Navodilo za izračun komunalnega prispevka (3. odstavek 42. člena ZSZ), ki je bilo v obravnavanem primeru tudi podlaga za izračun (poleg Sprejetega programa opremljanja), ki v 6. členu določa obrazec za izračun posamezne vrste komunalne opreme, ki jih za posamezno območje opremljanja določa program opremljanja. Iz obrazložitve pa ni razviden izračun, kot ga predvideva 6. člen Navodila za izračun komunalnega prispevka, saj ni razvidna prispevna stopnja (ps) zavezanca v %, zato se izračuna ne da preizkusiti.

Med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero se je tožnik obvezal plačati toženi stranki dogovorjeni znesek akontacije komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiše, nima nedopustne podlage, saj je po določbi prvega odstavka 43. člena ZSZ zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor - v danem primeru tožnik. To pomeni, da ničnosti razlog iz 52. člena v zvezi z 51. členom ob sklenitvi pogodbe veljavnega ZOR ni podan. Pravdni stranki s sklenitvijo sporne pogodbe zakonskih določb (42. - 44. člena ZSZ) nista obšli, saj v njej nista določili dokončnega zneska komunalnega prispevka, ki se po zakonu odmerja z odločbo občinske uprave, temveč sta se dogovorili le za znesek akontacije plačila komunalnega prispevka. Vprašanje ustreznosti višine dogovorjene akontacije za poplačilo neke obveznosti ni nikoli tisto vprašanje, ki bi moglo - tudi za primer negativnega rezultata takšne presoje - privesti do sklepa o ničnosti pogodbe.

Brez potrdila o plačanem komunalnem prispevku oz. o tem, da je gradnja oproščena plačila tega prispevka, ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja ter tudi ne sprememb gradbenega dovoljenja.

Višina komunalnega prispevka se določi po predpisu, ki je veljaven v času odločanja. Odločbo o višini komunalnega prispevka izda občinska uprava na zahtevo investitorja.

Odločba, ki stranki nalaga obveznost plačila, mora temeljiti na ustreznem predpisu, vendar zgolj sklicevanje na predpis, brez obrazložitve, na podlagi katere bi zavezanec imel možnost preveriti in ugotoviti, kar se mu zaračunava, je pomanjkljiva in stranki onemogoča učinkovito pravno varstvo.

Plačilo komunalnega prispevka je materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, če obstaja pravna podlaga za konkretno odmero.

Določba drugega odstavka 44. člena ZSZ, po kateri je investitor dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja, je materialni pogoj za izdajo tega dovoljenja.

Komunalni prispevek (tudi za sekundarno vodovodno omrežje) odmerja občina in je ta prispevek prihodek občinskega proračuna. Krajevna skupnost zato ni upravičena investitorju, ki namerava graditi nov objekt na območju te krajevne skupnosti, zaračunati komunalnega prispevka za sekundarno vodovodno omrežje.