26. člen ZSZ

Postopek razlastitve ali razlastitev sama, na delovanje lokala nista vplivala. Četudi družba A. d. n. o. tožeči stranki ni plačevala najemnin in ji od odpovedi pogodbe o zaposlitvi v letu 2010 (ko so bila dela že zdavnaj končana) ni izplačevala osebnih dohodkov, regresa in plačanega dopusta pa ji ni zagotovila vse od leta 1998, torej to ni posledica razlastitve (ali razlastitvenega postopka). Funkcija odškodnine za razlastitev je omogočiti prizadetemu, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Nikakor pa njen namen ni v pokrivanju vse sedanje in bodoče škode, ki jo prizadeti utrpi in ki s samim posegom niti ni povezana.

Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.

Pri odškodnini zaradi razlastitve je potrebno upoštevati, da obstajajo nekatere pomembne razlike v primerjavi s civilnopravnim odškodninskim zahtevkom. Pri odškodninski odgovornosti je dolžan odškodninski zavezanec vzpostaviti oškodovancu premoženjsko stanje, ki bi ga imel, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Odškodnina zajema dejansko škodo in izgubljeni dobiček ter se odmerja zgolj na podlagi oškodovančevega interesa. Razlastitev pa ni protipravna in je izvedena v javnem interesu, zato gre pri odškodnini za razlastitev za izravnavo med javnim in zasebnim interesom. Ta lahko ustreza polni odškodnini, lahko pa je tudi nižja, saj se pri odmeri ne upošteva le interesa prizadetega, temveč se njegov interes tehta z javnim, oziroma se ugotavlja, v kolikšni meri žrtev presega znosno breme življenja v skupnosti. Zato mora v določenih situacijah razlaščenec na lastno breme prevzeti določeno škodo, zato ni nujno, da odškodnina za razlastitev zajema tudi (ves) izgubljeni dohodek. S pravno priznanim izpadom dohodka, do povračila katerega je razlaščeni upravičen, ni zaobjet tudi trajni izpad dohodka, povezan s prilagoditvijo dejavnosti, ki se je na ali v zvezi z razlaščenimi nepremič

Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.

S stranskimi učinki razlastitve je potrebno upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za prilagoditev na spremembo, ki jo je prinesla razlastitev.

Pravno osnovo za določitev višine za razlaščene nepremičnine predstavlja določba 26. člena ZSZ in ne 105. člena ZUreP-1. Odškodnina se določi glede na tržno vrednost odvzetih nepremičnin po izračunu izvedenca. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, zato stranki ne sme prisoditi več, kot je uveljavljala, kar velja tudi za povračilo DDV.

Sodišče ne odloča o zahtevku, ki ga je ena stranka postavila proti drugi stranki, zahtevek tudi sicer ni bistvena sestavina predloga v predlagalnih nepravdnih postopkih, ampak ureja razmerja med udeleženci, ki se sami niso uspeli sporazumeti.

Funkcija odškodnine za razlastitev je v tem, da se prizadetemu omogoči, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti, kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Da bi bila izguba v celoti izravnana, razlaščencu ne pripada le odškodnina za najočitnejši učinek razlastitve – odvzem pravice (t.i. substančna odškodnina), temveč tudi za stranske posledice razlastitve (t.i. odškodnina za stranke učinke. Ker se predlog nasprotnega udeleženca nanaša na ureditev drugega razmerja (na razlastitev zemljišč zaradi razlastitve) kot tistega, katerega ureditev je predlagala država (na razlastitev zemljišč zaradi javnega interesa), bi moralo sodišče odločitev o tem predlogu vključiti v izrek sklepa.

Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (t. i. protispisnost) z navedbo, da je nasprotna udeleženka pojasnila, da ne razpolaga z enakovredno nepremičnino (kar je primarna odmena za razlaščeno nepremičnino), saj takšne izjave ni podala. Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino po ZSZ je odvisna od vrednosti razlaščene nepremičnine. Pri tem je odločilen status stavbnega ali kmetijskega zemljišča, upoštevaje, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.

Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.

1. Po 29. členu ZSZ mora sodišče, če predlogu za razlastitev ugodi, odločiti tudi o nadomestni nepremičnini ali o odškodnini, ki pripada razlaščencu, o drugih obveznostih razlastitvenega upravičenca in razlaščenca ter o pravicah in obveznostih ostalih udeležencev postopka. 2. Ker je treba upoštevati smisel hipotek (hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah ter hipotekarni upnik v primeru, če dolžnik v roku ne plača terjatev, lahko zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda – 138. in 153. člen SPZ - hipoteka torej daje upnikom pravico do poplačila iz zastavljene stvari) in ker tudi logično lastniku, katerega nepremičnina je bila obremenjena, pripada zmanjšana odškodnina, saj je vrednost obremenjene nepremičnine nižja in ker se v primeru več hipotek na isti nepremičnini naslednji upnik poplača šele, ko je poplačan predhodni (tretji odstavek 147. člena Stvarnopravnega zakonika SPZ), je za odločitev o tem, komu se plača odškodnina, odločilno, ali in kdo je imel pravice, povezane s predmetnimi nepremičninami.

Stroški za postavitev ograje, ki bo potrebna po izgradnji cestnega omrežja in bo po načinu izvedbe skladna z zazidalnim načrtom, so stroški povezani z razlastitvijo.

Brezcarinska prodajalna ni objekt javne infrastrukture, zato javna korist ni izkazana.

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.

Zatrjuje se škoda, nastajajoča vsled slabo izvedenih gradbenih del v zvezi z izgradnjo hitre ceste oz. vplivov slabo izdelanega odvodnjavanja ob sami hitri cesti na nepremičnino pritožnika. Zahtevek za odpravo te škode je lahko predmet drugega pravdnega postopka, ne pa presoje odškodnine na podlagi 26. člena ZSZ.

Zoper odločitev o izročitvi razlaščenih nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo, revizija ni dovoljena. Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala pred izdajo odloka, s katerim je bila spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.

Glede na zavezo iz 33. čl. ZSZ plačila akontacije v primeru predčasnega odvzema posesti, tudi v primeru, če odločba ni izdana, a je do dejanskega odvzema posesti prišlo, razlastitveni upravičenec ne more biti v boljšem položaju in je zato dolžan od tedaj plačati zamudne obresti, saj je s plačilom v zamudi.

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da pripada razlaščencu odškodnina za kmetijsko zemljišče, kakor je bila namembnost zemljišča spremenjena z aktom, zaradi katerega do razlastitve sploh pride.

Za določitev višine odškodnine je pomembno stanje nepremičnine ob začetku razlastitvenega postopka. Če postopek razlastitve traja dalj časa, je pravilno, da se odškodnina valorizira na dan odločanja. Od odvzema posesti razlaščencu je razlastitveni upravičenec v zamudi s plačilom odškodnine, zato bi podobno, kot pri denarnih odškodninah za povrnitev premoženjske škode, odmerjenih po cenah na dan sodne odločbe, moral od tega trenutka dalje plačati razlaščencu zamudne obresti.

V obravnavanem primeru ni ugotovljeno, da bi bilo zemljišče nasprotnega udeleženca že pred sprejetjem Odloka o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto iz leta 1998 zajeto v prostorskem planu in s tem opredeljeno kot stavbno zemljišče. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri odškodnine pravilno izhajali iz opredelitve in vrednosti kmetijskega zemljišča. To ni v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. člena ZSZ, ki določa, da se višina odškodnine določi po vrednosti nepremičnine v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.