19. člen ZJSRS

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je vložitev tožbe na ugotovitev obstoja terjatve, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, pogoj za priznanje pravic po Zakonu o štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Nad tožničinim delodajalcem je bil 18. 9. 2017 začet stečajni postopek, zato ji je 29. 1. 2018 stečajna upraviteljica odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi prvega odstavka 104. člena ZDR-1. Delovno razmerje ji je prenehalo 22. 2. 2018. Dne 30. 4. 2018 (vhodni žig) je Sklad prejel tožničino zahtevo za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 18. člena ZJSRS je pogoj za pridobitev pravic, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za prijavljanje terjatev. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da obstoj tega pogoja ni sporen. Dne 11. 6. 2018 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev. Sestavni del je bil končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 5. 2018, v katerem sta bili prerekani tožničini terjatvi za izplačilo plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in odpravnine, tožnica pa napotena na pravdo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je bila z izpodbijanima odločbama tožničina zahteva za priznanje pravic po ZJSRS utemeljeno zavrnjena, ker ni vložila tožbe na ugotovitev obsto

Sodišče ne dvomi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da gre pri nakazilu Jamstvenega sklada, ki ga je prejel tožnik, za enkratno, torej občasno, neperiodično nakazilo, ki se upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Narava tega prejemka namreč ni sporna, saj je tožnik potrdil, da gre za znesek iz naslova neizplačanih plač, ki ga je prejel kot delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje.

Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerima zahteva ugotovitev nezakonitosti in odpravo odločbe tožene stranke in sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS oziroma spremembo navedenih odločb tako, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za obdobje treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in pravica do nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta. Do pravic po ZJSRS, ki izhajajo iz 19. člena tega zakona, so upravičeni delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca (prvi odstavek 16. člena ZJSRS). V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije delavcu delovno razmerje preneha, če je v izbrisani družbi zaposlen ob njenem prenehanju (četrti odstavek 442. člena ZFPPIPP. Delavec je torej v primeru izbrisa družbe, ki je njegov delodajalec, iz sodnega registra brez likvidacije do pravic po ZJSRS upravičen le, če je v družbi zaposlen ob njenem izbrisu. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik v času izbrisa družbe iz sodnega registra pri njej ni bil zaposlen. Zato mu pravice po ZJSRS (ne g

Tožnik zahteva, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za sporno obdobje in izplačila odpravnine v višini ene minimalne plače, določene z zakonom. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da gre v konkretni zadevi za socialni spor, konkretno za pravico iz socialnega varstva, zato naj bi bila revizija v skladu s 4. točko 31. člena ZDSS-1 dovoljena že po samem zakonu. 16. člen ZJSRS določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V 19. členu so določene pravice, ki jih ima v takem primeru delavec. Pravica do poravnave zajamčenih pravic delavcev iz sredstev posebnega jamstvenega sklada je posebna oblika varstva pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in olajšuje položaje delavcev, z ureditvijo jamstva minimalnih pravic delavcev s strani posebej za to ustanovljene institucije, ki dopolnjuje varstvo pravic delavcev urejeno z zakonom, ki ureja postopke insolventnosti. Pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca po določbah ZJSRS niso pravice iz sistema socialnega varstva, zato je sodišče prve stopnje revizijo pravilno zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).

Subrogacija na podlagi določil ZJSRS nima nobenega vpliva na vrstni red plačil, ki je določen v ZFPPIPP.

ZDR ureja odpravnino v 109. členu, v katerem med drugim določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino, če je delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Pri izplačilu odpravnine tožniku se upošteva njegova zaposlitev 19. 1. 1976 dalje pa vse do 22. 7. 2010. Podana je delovnopravna kontinuiteta, za obdobje do 24. 9. 1996 pa je izkazan obstoj kapitalske povezanosti med tožnikovimi delodajalci in pravno nasledstvo.

Veljavna pravna ureditev ne omogoča, da bi delavcu v delovnem razmerju nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe namesto delodajalca neposredno izplačal toženec. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da mu toženec zaradi insolventnosti delodajalca neposredno izplača nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni.

Razmerje med tožečo stranko (Jamstveni sklad RS) in dolžnikom (delodajalec) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem, kolikor Zakon o jamstvenem skladu RS ne vsebuje posebnih določil.

Ureditev ZJSRS-C, ki delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečaja ali prisilne poravnave daje pravico do odpravnine, ne nasprotuje Ustavi RS ali mednarodnim pogodbam.

Določba spremenjenega (noveliranega) prvega odstavka 19. člena ZJSRS iz leta 1999, ki je bila sprejeta prav zato, da se vzpostavi pravna podlaga, ki bo delavcem, ki izgubijo delo zaradi insolventnosti delodajalca, in je zagotavljala pravico do odpravnine, pomeni dejansko spremembo položaja delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti in priznanje pravice do odpravnine.

Pravico do odpravnine, kot pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, so zato lahko delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, uveljavljali šele od sprejema novele ZJSRS, to je od leta 1999 dalje, torej od 3.7.1999. Ker je revidentki delovno razmerje zaradi uvedbe stečaja prenehalo že 15.4.1998, do te odpravnine ni upravičena, kot sta pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi odločili tudi obe sodišči.

Do sprejema novele Zakona o Jamstvenem skladu RS ni bilo pravne podlage za izplačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pod enakimi pogoji in v enaki višini kot trajno presežnim delavcem po Zakonu o delovnih razmerjih.

Pravni predpisi so v svojem bistvu socialne zapovedi, ki terjajo določeno vedenje in ravnanje subjektov samo za vnaprej. Zato velja zanje načelo, da se smejo uporabljati samo za takšna družbena razmerja in za takšna dejanja, ki so nastala po njihovi objavi ali po tistem trenutku, s katerim je bil pravno določen začetek njihovega uporabljanja. Ker niti osnovni zakon niti novela zakona o jamstvenem skladu nista uredila pravic delavcev iz 4. odstavka 51. člena ZPPSL kot jih imajo trajno presežni delavci po ZDR, niti nista določila obsega njihovih pravic za čas pred sprejetjem ZJSRS, tudi sodišče nima pooblastila, da bi zapolnilo nastalo pravno praznino z ustvarjanjem pravic, ki jih zakonodajalec ni določil.

Za prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.

Delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi takšne metode finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave, nimajo pravice do enake odpravnine kot tisti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, ker ZPPSL ne predvideva odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave.

Delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, nimajo zagotovljenih enakih pravic do odpravnine kot trajno presežni delavci po ZDR, pač pa le pravice v obsegu in pod pogoji, določenimi v Zakonu o jamstvenem skladu RS, ki jih Jamstveni sklad RS zagotavlja iz lastnih sredstev.