4.a člen ZKZ
Na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, je nasade miskanta ter nasade lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, dopustno saditi le, če imajo boniteto manj od 30. Ne glede na prejšnji odstavek so na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, dopustni nasadi sadik, ki so namenjeni pridelavi sadja in oljk, ter nasadi sadik, ki so namenjeni pogozdovanju. Ta zemljišča niso predmet gozdnogospodarskih načrtov v skladu z zakonom, ki ureja gozdove. Za nasad po tem členu se šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na ha.
- UPRS Sodba I U 382/2021-14Upravno sodišče RS · 2023
V zadevi tako ni sporno, da so na delu kmetijska zemljišča, ki je v lasti tožnice, opravljeni posegi in sicer so postavljeni manjša lesena konstrukcija, betonski žar, leseni nadstrešek, manjša lesena lopa in betonski točkovni temelji, počitniška prikolica in betonski tlakovci ter zasejane smreke, kar tudi po presoji sodišča ni skladno z uporabo kmetijskega zemljišča po ZKZ za namene kmetijske proizvodnje, kar sta upravni organ prve stopnje in toženka argumentirano pojasnila. Tožnica pa drugačnih dokazil ne ponudi.
- UPRS Sodba I U 1134/2019-45Upravno sodišče RS · 2021
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, da so na predmetnih zemljiščih parc. št. 111 in 000, obe k.o. ... v vrstah posajene sadike gozdnega drevja, med seboj oddaljene od 2,5 m do 3 m ter da tožnica ne prereka zaključka upravnih organov obeh stopenj, da gre za iglavce in listavcev v mešanem sestoju, ob upoštevanju podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da ima zemljišče parc. št. 111 površino 8.611 m2 in boniteto 53, zemljišče parc. št. 000 površino 6.488 m2 in boniteto 67 ter da sta v Lokacijski informaciji Občine Šenčur št. 0611-1/2018-0004 s 4. 12. 2018 obe zemljišči po osnovni namenski rabi označeni kot "II. Območja kmetijskih zemljišč", po podrobnejši namenski rabi pa kot "K1- najboljša kmetijska zemljišča", sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da gre v tem primeru za prvo območje kmetijskih zemljišč. Obe zemljišči sta namreč v celoti opredeljeni kot najboljši kmetijski zemljišči, s čimer spadata v območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je pravilen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da sta bili kršeni določbi prvega odstavka 4. člena in 4.a člen ZKZ, saj se navedeni zemljišči nesporno uporabljata kot nasad gozdneg
- UPRS Sodba I U 1052/2017-16Upravno sodišče RS · 2019
Tožnica ni ravnala skladno s pozivom, saj toženi stranki ni poslala pisne izjave ali na njenem sedežu dala ustne izjave, o kateri bi se sestavil zapisnik. Kot izhaja iz upravnih spisov, je z inšpektorjem dne 10. 10. 2016 opravila le telefonski pogovor, v katerem je pojasnila odločitev za sajenje iglavcev. Zato je uradna oseba tožene stranke ravnala pravilno, ko o tem ni sestavila zapisnika, ki bi ga tožnica bila upravičena pregledati in nanj dati pripombe, ampak je napisala le uradni zaznamek, v zvezi s katerim pa navedene pravice ZUP ne določa. Upoštevajoč povedano ne morejo biti upoštevne (tudi sicer) splošne tožbene navedbe, da tožnici v zvezi s pozivom ni bilo treba storiti ničesar, ker naj bi ji tako zatrdil inšpektor.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 3. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 382/2021-14Upravno sodišče RS · 27. 3. 2023
V zadevi tako ni sporno, da so na delu kmetijska zemljišča, ki je v lasti tožnice, opravljeni posegi in sicer so postavljeni manjša lesena konstrukcija, betonski žar, leseni nadstrešek, manjša lesena lopa in betonski točkovni temelji, počitniška prikolica in betonski tlakovci ter zasejane smreke, kar tudi po presoji sodišča ni skladno z uporabo kmetijskega zemljišča po ZKZ za namene kmetijske proizvodnje, kar sta upravni organ prve stopnje in toženka argumentirano pojasnila. Tožnica pa drugačnih dokazil ne ponudi.
- UPRS Sodba I U 1134/2019-45Upravno sodišče RS · 13. 4. 2021besedilo 2016–2022
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, da so na predmetnih zemljiščih parc. št. 111 in 000, obe k.o. ... v vrstah posajene sadike gozdnega drevja, med seboj oddaljene od 2,5 m do 3 m ter da tožnica ne prereka zaključka upravnih organov obeh stopenj, da gre za iglavce in listavcev v mešanem sestoju, ob upoštevanju podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da ima zemljišče parc. št. 111 površino 8.611 m2 in boniteto 53, zemljišče parc. št. 000 površino 6.488 m2 in boniteto 67 ter da sta v Lokacijski informaciji Občine Šenčur št. 0611-1/2018-0004 s 4. 12. 2018 obe zemljišči po osnovni namenski rabi označeni kot "II. Območja kmetijskih zemljišč", po podrobnejši namenski rabi pa kot "K1- najboljša kmetijska zemljišča", sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da gre v tem primeru za prvo območje kmetijskih zemljišč. Obe zemljišči sta namreč v celoti opredeljeni kot najboljši kmetijski zemljišči, s čimer spadata v območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je pravilen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da sta bili kršeni določbi prvega odstavka 4. člena in 4.a člen ZKZ, saj se navedeni zemljišči nesporno uporabljata kot nasad gozdneg
- UPRS Sodba I U 1052/2017-16Upravno sodišče RS · 10. 7. 2019besedilo 2016–2022
Tožnica ni ravnala skladno s pozivom, saj toženi stranki ni poslala pisne izjave ali na njenem sedežu dala ustne izjave, o kateri bi se sestavil zapisnik. Kot izhaja iz upravnih spisov, je z inšpektorjem dne 10. 10. 2016 opravila le telefonski pogovor, v katerem je pojasnila odločitev za sajenje iglavcev. Zato je uradna oseba tožene stranke ravnala pravilno, ko o tem ni sestavila zapisnika, ki bi ga tožnica bila upravičena pregledati in nanj dati pripombe, ampak je napisala le uradni zaznamek, v zvezi s katerim pa navedene pravice ZUP ne določa. Upoštevajoč povedano ne morejo biti upoštevne (tudi sicer) splošne tožbene navedbe, da tožnici v zvezi s pozivom ni bilo treba storiti ničesar, ker naj bi ji tako zatrdil inšpektor.
- UPRS Sodba II U 354/2017-10Upravno sodišče RS · 5. 3. 2019besedilo 2016–2022
Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se določa v obliki bonitetnih točk (25. člen ZKZ), podrobnejša metodologija določanja bonitete zemljišč pa je bila določena v Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč, torej predpisu usklajenem z določbami ZKZ. Po presoji sodišča zasaditev rastlin, v konkretnem primeru smrek, predstavlja nasad, ki ob podatku gostote zasaditev več kot 50 rastlin na hektar, ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZKZ, ki določa, da se za nasad po 4.a členu šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na hektar.