3.e člen ZKZ

Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo širitve območij obstoječih prostorskih ureditev državnega pomena. Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo nove prostorske ureditve državnega pomena s področij: a)     cestne infrastrukture; b)     železniške infrastrukture; c)     energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo, in sicer:

-     hidroelektrarne, vrtine za pridobivanje geotermalne energije, elektroenergetske vode, plinovode, vročevode in naftovode ter priključke nanje;

-     vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40; č)    vodne infrastrukture in vodne ureditve; d)     obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; e)     zračnega prometa, in sicer radionavigacijske naprave za zračni promet; f)     letališča. Prostorske ureditve državnega pomena iz prvega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v skladu s 3.a členom tega zakona. Pobudnik v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: pobudnik), mora pri pripravi prostorskega akta upoštevati območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč za tiste lokalne skupnosti, katerih območje naj bi bilo zajeto v območje načrta. Če se prostorska ureditev državnega pomena načrtuje na območjih trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, izdelovalec prostorskega akta za pripravo študije variant, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, izdela analizo posegov na kmetijska zemljišča, ki vsebuje:

-       obseg posega posamezne variante glede na boniteto kmetijskih zemljišč;

-       obseg posega posamezne variante na območje izvedenih agrarnih operacij;

-       način poseganja na zaokrožena območja kmetijskih zemljišč. V fazi izdelave osnutka prostorskega akta se za izbrano varianto izdela analiza posegov na kmetijska zemljišča, ki vsebuje obseg posega prostorskih ureditev na grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev za posamezna kmetijska gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Ne glede na določbo 3.ec člena tega zakona za prostorske ureditve iz druge alineje točke c) drugega odstavka tega člena ni treba izvesti ukrepov iz 3.ec člena tega zakona. Na kompleksih kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije z višjimi bonitetami se izvedejo raziskovalni projekti za namen proučevanja: – izboljšanja pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč; – novih tehnologij kmetijske pridelave; – investicij v zavarovane prostore in zemljiške operacije. Cilj raziskovalnih projektov je dvig prehranske varnosti za ljudi in živali. Pogoji za izvedbo raziskovalnih projektov so: – obseg kompleksov kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije; – ustrezna boniteta kmetijskega zemljišča; – določeno časovno obdobje; – vrsta raziskovalnega projekta; – ustrezna kmetijska dejavnost; ter – izpolnjevanje predpisanih tehničnih, strokovnih in organizacijskih pogojev s strani izvajalca raziskovalnega projekta. Nosilec raziskovalnih projektov je Sklad. Raziskovalni projekti se financirajo iz odškodnin, zbranih zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ali drugih finančnih virov. Sklad pripravi petletni program raziskovalnih projektov, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Iz programa mora biti razviden namen in cilj raziskovalnega projekta, predvidene aktivnosti raziskovalnega projekta, lokacija izvedbe raziskovalnega projekta, terminski in finančni načrt raziskovalnega projekta. Sklad raziskovalne projekte izvaja v skladu s programom iz prejšnjega odstavka in v skladu z letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje projektov, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad. Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje raziskovalnih projektov iz tretjega odstavka tega člena. Lokalna skupnost lahko, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje naslednje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti: a)     stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče; b)     stavbe za rejo živali (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobne stavbe za rejo živali), vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje; c)     stavbe za spravilo pridelka (kmetijski silosi, kašče, kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, razen zidanic) in stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja ipd.); č)    druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije). Objekti iz tega člena se najprej načrtujejo v bližini obstoječe lokacije kmetijskega gospodarstva oziroma zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, če pa to ni mogoče, pa se jih prednostno načrtujejo na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Za načrtovanje objektov po tem členu mora lokalna skupnost osnutku OPPN priložiti elaborat, iz katerega je razvidno, da se objekti iz tega člena načrtujejo v skladu s prejšnjim odstavkom. V postopek priprave OPPN iz tega člena so lahko vključene le pobude subjektov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a)     v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora biti nosilec te kmetije obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali ta kmetija v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena dosega najmanj 50.000 eurov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo; b)     v primeru kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 60 odstotkov svojega letnega prihodka, pri čemer mora biti ta prihodek večji od 30.000 eurov; c)     v primeru zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, mora zadruga v letu pred vložitvijo vloge iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 50.000 eurov svojega letnega prihodka; č)    v primeru agrarne skupnosti, registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15), mora agrarna skupnost imeti v lasti najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč. Pobuda iz prejšnjega odstavka se vloži na lokalno skupnost. Ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, lokalna skupnost s sklepom o začetku priprave OPPN ugotovi tudi izpolnjevanje pogojev iz točke a), točke b), točke c) oziroma iz točke č) četrtega odstavka tega člena. Če se objekti po tem členu načrtujejo na kmetijskem zemljišču v lasti Republike Slovenije, mora z načrtovanimi objekti soglašati upravljavec kmetijskega zemljišča, ki je v lasti Republike Slovenije. Za potrebe odmere komunalnega prispevka se zemljišča v območju OPPN iz tega člena štejejo za stavbna zemljišča. Ne glede na prvi odstavek tega člena se z OPPN lahko načrtuje preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se sme ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz prvega odstavka tega člena. Kmetijski objekti iz prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Ne glede na zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, se prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, z uveljavitvijo OPPN iz tega člena nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna skupnost ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo OPPN, vnese v prostorski akt lokalne skupnosti po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje. Če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin na območju lokalne skupnosti oziroma posameznega naselja, kjer proste površine, primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe, še niso izkoriščene, se sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča lahko dopusti kot prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju pogoja primerljive površine in kakovosti kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izjemoma dopusti sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, če se: a)     vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča, ki bodo po površini in kakovosti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, in se ta zemljišča trenutno ne morejo uporabljati za kmetijske namene, oziroma b)     izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

-  boniteta kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in

-  boniteta kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ukrepov ni treba izvesti, če gre za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča, v naslednjih primerih:

-       za določitev stavbnega zemljišča legalno zgrajenega objekta;

-       za površino z nestanovanjskimi kmetijskimi stavbami in drugimi kmetijskimi gradbenimi inženirskimi objekt;

-       za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki izkazuje razvojni potencial;

-       za določitev stavbnega zemljišča za objekte s področja zaščite in reševanja;

-        za načrtovanje vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40. Za primernost oziroma izvedljivost ukrepov iz drugega odstavka tega člena agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, izdela elaborat, iz katerega mora biti razvidno:

-       lokacija zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel posamezni ukrep iz drugega odstavka tega člena;

-       površina zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena;

-       pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa iz drugega odstavka tega člena;

-       način izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena in

-       soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bodo izvajali ukrepi iz drugega odstavka tega člena; ta soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena oziroma največ deset let od sprejema prostorskega akta lokalne skupnosti. Elaborat iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan najpozneje do oddaje vloge za pridobitev mnenja na predlog prostorskega akta lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč. Iz elaborata mora biti razvidno, na katerih zemljiščih se bodo izvedli ukrepi iz drugega odstavka tega člena in za katera zemljišča se ne bo plačalo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz 3.g člena tega zakona. Elaborat je sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz pete alinee četrtega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepov iz drugega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Ukrepi iz tega člena se določijo v prostorskih izvedbenih pogojih prostorskega akta lokalne skupnosti. Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko načrtujejo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti. V tem primeru se morajo postopki priprave občinskih prostorskih načrtov voditi sočasno. Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za prostorske ureditve državnega pomena, ki se načrtujejo z občinskimi prostorskimi načrti, izvedejo ukrepi iz 3.ec člena tega zakona. Prostorska ureditev državnega pomena, ki se načrtuje na kmetijskih zemljiščih in s katero bodo kmetijska zemljišča trajno izgubljena, se na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, kjer se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

-       boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in

-       boniteta obstoječega kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk. Če na območju lokalnih skupnosti, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ni mogoče v celoti izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka, se prostorska ureditev državnega pomena na kmetijskih zemljiščih lahko dopusti, če se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeri v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona, in sicer za tisti del kmetijskih zemljišč, za katera ni mogoče izpolniti pogoja iz prejšnjega odstavka. Za najustreznejšo varianto prostorske ureditve državnega pomena, izbrano v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta izdela strokovno podlago, iz katere mora biti razvidno:

-       analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema obseg trajne izgube kmetijskih zemljišč in boniteto teh zemljišč,

-       analiza obstoječega stanja kmetijskih zemljišč v tistih lokalnih skupnostih, kjer je načrtovana prostorska ureditev državnega pomena, ki zajema najmanj obseg in boniteto zemljišč, naklon, dejansko rabo in morebitne druge dejavnike, pomembne za izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč;

-       ocena razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena;

-       nabor potencialnih kmetijskih zemljišč, na katerih je mogoče izboljšati proizvodni potencial v skladu s prvim odstavkom tega člena;

-       ocena površine trajne izgube kmetijskih zemljišč, za katera ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katera se bo odmerila odškodnina iz drugega odstavka tega člena;

-       morebitni drugi pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa. Strokovna podlaga iz prejšnjega odstavka je spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat izgube kmetijskih zemljišč, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, in vsebuje:

-       oceno razpoložljive količine rodovitne zemlje, ki ne bo porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena;

-       lokacijo zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena;

-       površino zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepa iz prvega odstavka tega člena;

-       soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bo izvajal ukrep iz prvega odstavka tega člena; soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepa izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč oziroma največ deset let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena;

-       pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa;

-       način izvedbe ukrepa ter

-       površino in lokacijo (parcelne številke in katastrske občine) zemljišč, za katero ne bo mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka tega člena in za katero se bo odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmerila v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Iz soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, mora biti razvidno, za katera zemljišča se bo izvedel ukrep iz prvega odstavka tega člena, ter za katera zemljišča se odmeri odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, je elaborat iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz četrte alinee petega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi ter skladnost izvedbe ukrepa s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena, za katero je predviden ukrep iz prvega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepa iz prvega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Na podlagi razlik med ocenjeno in dejansko razpoložljivo količino rodovitne zemlje, ki ni porabljena za ureditev okolice načrtovane prostorske ureditve državnega pomena, je dopustno zmanjšati obseg površin, na katerih se izvede ukrep izboljšanje proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, za največ 10 odstotkov. Če pride do zmanjšanja obsega za več kot 10 odstotkov, se za razliko plača odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v dvakratni vrednosti predpisane odškodnine iz 3.g člena tega zakona. Plačilo je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostorsko ureditev državnega pomena.