21. člen ZPKri

Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino (le) na podlagi takšnega priznanja. Le za to skupino upravičencev je za uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo predvideno postopanje po ZPKri in Zakonu o skladu za poplačilo odškodnine vojnega in povojnega nasilja. Drugače pa je v primeru, ko oseba, ki ji je bila odvzeta prostost na podlagi kazenske sodbe ali v zvezi s kazenskim postopkom, zahteva (tudi) spremembo pravnomočne obsodilne sodbe in njenih posledic na podlagi izrednega pravnega sredstva, bodisi po določbah veljavnega zakona o kazenskem postopku o izrednih pravnih sredstvih (406. do 428. člen ZKP), bodisi po določbah ZPKri o zahtevi za revizijo (prim. 21. člen ZPKri).

Upravna pot za uveljavljanje oziroma priznanje odškodnine je določena le v primerih, ko je upravičencu status (bivšega političnega) zapornika priznan (zgolj) s sklepom Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, posameznik pa uveljavlja odškodnino na podlagi takšnega priznanja.

Po prvem odstavku 35. člena ZPKri imajo upravičenci, ki so zoper obsodilno kazensko sodbo uveljavili revizijo (21. do 34. člen ZPKri), in z njo uspeli, pravico do povrnitve škode po določbah 538. do 546. člena ZKP, in ne le do odškodnine po ZSPOZ. Po tretjem odstavku 5. člena ZPKri so upravičenci po ZSPOZ osebe, ki so po tem zakonu pridobile status političnega zapornika, niso pa uveljavile navedenega pravnega sredstva.

Revizijski postopek, ki je predpisan v ZPKri in obnova postopka po določbah ZKP sta dva različna postopka, zato se vložnica zahteve za varstvo zakonitosti v njej ne more sklicevati na uporabo določb ZKPri, če je zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka.