32.a člen ZVrt

Ker tožnica zahtevka za povrnitev stroškov v upravnem postopku ni postavila, s tožbo v upravnem sporu tega zahtevka ne more uspešno uveljavljati.

Ker tožnik v vlogi za znižano plačilo vrtca ni navedel pomembnega dela svojega premoženja oz. premoženja svoje družine in tudi ni predložil relevantnih dokazov glede zatrjevane prodaje zemljišč, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožniku določil polno plačilo vrtca.

Kapitalskega deleža ni mogoče upoštevati kot dela premoženja družine, če je upravni organ pred tem pri ugotavljanju višine vseh dohodkov upošteval tudi dohodek, ki izvira iz imetništva kapitalskega deleža.

Ker se po določbi 1. odstavka 9. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih kot del premoženja družine šteje vrednost kapitala (torej celote) in ne posamezne vrste kapitala, upravnemu organu ni bilo treba ugotavljati v kakšnem deležu so v znesku kapitala udeležene njegove posamezne oblike.

Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Premoženje družine se prvenstveno ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, izjemoma pa tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki pa morajo biti izkazana, da bi se dokazal boljši socialni položaj družine in s tem uvrstitev v višji plačilni razred.

Iz dohodninske odločbe žene tožnika, ki je bila podlaga za ugotavljanje dohodkov družinskih članov tožeče stranke, je razvidno, da je kot vir naveden dobiček, ki ga je ustvarila samostojna podjetnica, kar kaže na to, da so bili prihodki iz naslova opravljanja dejavnosti družinskega člana že upoštevani v določenem delu pri uvrščanju v plačilne razrede. Tožena stranka je po presoji sodišča v nasprotju s 4. alinejo 32. a člena ZVrt upoštevala prihodke samostojne podjetnice in povečala plačilno obveznost tožeče stranke za tri mesta, saj je šlo v konkretnem primeru za premoženje, ki daje dohodke, ki so se že upoštevali pri ugotavljanju dohodka družine. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku pri ugotavljanju, kaj zajema premoženje, s katerim družina tožeče stranke razpolaga, uporabiti citirano določbo ZVrt na ta način, da bo v ugotovljene dohodke na družinskega člana štela dobiček samostojne podjetnice, prihodkov, iz katerih je ta dobiček nastal, pa ne bo ponovno vštela v premoženje družine, ki se upošteva za določitev plačila vrtca.

Določbo 4. alinee 2. odstavka 32a. člena ZVrt je potrebno v primeru poslovnega deleža gospodarske družbe, ki daje dohodke, ki so se pri določanju dohodkov že upoštevali, uporabiti na enak način, kakor v primeru ostalega nepremičnega in premičnega premoženja (stanovanja, avtomobili, plovila) in glede katerega tudi Pravilnik izrecno določa, da se v primeru pridobivanja dohodkov z oddajanjem takšnega premoženja v najem in so ti dohodki upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa 5. odstavek 3. člena Pravilnika (2. odstavek 6a. člena Pravilnika).