99. člen ZOFVI
(strokovni delavci v šolah in zavodih za izvajanje programov za otroke s posebnimi potrebami)
Strokovni delavci v šolah in zavodih za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami so učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci. Učitelj, laborant in drugi strokovni delavci v prilagojenih izobraževalnih programih morajo imeti izobrazbo, predpisano za učitelje, laborante in druge strokovne delavce šol. Učitelj in laborant morata imeti tudi ustrezno specialno pedagoško izobrazbo. Vzgojitelj mora imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in specialno pedagoško izobrazbo. Učitelj predmetov ali področij v posebnih programih vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami mora imeti izobrazbo ustrezne smeri pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in specialno pedagoško izobrazbo. Učitelj praktičnega izobraževanja v posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami mora imeti najmanj srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in specialno pedagoško izobrazbo. Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in pedagoško-andragoško ali specialno pedagoško izobrazbo. Delavci, ki opravljajo zdravstvene in socialno-varstvene storitve, morajo imeti izobrazbo, predpisano z zakoni, ki urejajo ta področja.
- UPRS Sodba I U 1297/2019-39Upravno sodišče RS · 2021
Utemeljitev toženke v izpodbijanem sklepu, da se za tožnikovo delovno mesto zahteva specialno-pedagoška izobrazba, zaradi česar z vpisom na študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja ne bo izpolnjeval pogojev o izobrazbi za delovno mesto, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo, ni pravilna. Za opravljanje dela na tožnikovem delovnem mestu se, kot prej obrazloženo, zahtevata tako pedagoško-andragoška, kot tudi specialno-pedagoška izobrazba, zato tožnik niti z vpisom na študijski program specialno-pedagoškega izobraževanja ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, določenih v drugi alineji točke B. pogojev za prijavo na Javni razpis.
- VDSS Sodba Pdp 663/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2018
Šesti odstavek 109. člena ZOFVI dopušča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za zaposlitev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka s tožnikom ni mogla skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja, saj tožnik ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja (specialna pedagoška izobrazba), ki ga predvideva četrti odstavek 99. člena ZOFVI. Ker je v sporih iz naslova transformacije bistveno le vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz zakonitega razloga ali ne, ni pomembno, zakaj tožnik ni izpolnjeval zahtevanega pogoja oziroma zakaj se ni dokvalificiral. Pritožbeni očitek, da sodišče dejanskega stanja v zvezi s tem ni zadosti raziskalo, ni utemeljen, saj ne gre za odločilna dejstva spora. Ni pomembno, kdo razpisuje izobraževalne programe. Tudi, če bi se ugotovilo, da je na strani tožene stranke oziroma stranske intervenientke razlog, da izobraževalni program ni bil razpisan, to ne bi moglo privesti do ugoditve zahtevku iz naslova transformacije.
- VDSS sodba in sklep Pdp 411/2011Višje delovno in socialno sodišče · 2011
V ZDR ni podlage, da bi se delodajalcu naložilo, da z delavcem po ugotovitvi, da je v delovnem razmerja za nedoločen čas na podlagi že pred tem pisno sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. Delavec enostavno nadaljuje delo na delovnem mestu, za katero je nazadnje sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (ki se šteje za nedoločen čas) in sicer s pravicami, ki izhajajo iz te pogodbe (saj se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 1. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1297/2019-39Upravno sodišče RS · 18. 1. 2021besedilo 2008–2025
Utemeljitev toženke v izpodbijanem sklepu, da se za tožnikovo delovno mesto zahteva specialno-pedagoška izobrazba, zaradi česar z vpisom na študijski program pedagoško-andragoškega izpopolnjevanja ne bo izpolnjeval pogojev o izobrazbi za delovno mesto, na katerem opravlja vzgojno-izobraževalno delo, ni pravilna. Za opravljanje dela na tožnikovem delovnem mestu se, kot prej obrazloženo, zahtevata tako pedagoško-andragoška, kot tudi specialno-pedagoška izobrazba, zato tožnik niti z vpisom na študijski program specialno-pedagoškega izobraževanja ne bi izpolnjeval razpisnih pogojev, določenih v drugi alineji točke B. pogojev za prijavo na Javni razpis.
- VDSS Sodba Pdp 663/2018Višje delovno in socialno sodišče · 22. 11. 2018besedilo 2008–2025
Šesti odstavek 109. člena ZOFVI dopušča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za zaposlitev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka s tožnikom ni mogla skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja, saj tožnik ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja (specialna pedagoška izobrazba), ki ga predvideva četrti odstavek 99. člena ZOFVI. Ker je v sporih iz naslova transformacije bistveno le vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz zakonitega razloga ali ne, ni pomembno, zakaj tožnik ni izpolnjeval zahtevanega pogoja oziroma zakaj se ni dokvalificiral. Pritožbeni očitek, da sodišče dejanskega stanja v zvezi s tem ni zadosti raziskalo, ni utemeljen, saj ne gre za odločilna dejstva spora. Ni pomembno, kdo razpisuje izobraževalne programe. Tudi, če bi se ugotovilo, da je na strani tožene stranke oziroma stranske intervenientke razlog, da izobraževalni program ni bil razpisan, to ne bi moglo privesti do ugoditve zahtevku iz naslova transformacije.
- VDSS sodba in sklep Pdp 411/2011Višje delovno in socialno sodišče · 25. 5. 2011besedilo 2008–2025
V ZDR ni podlage, da bi se delodajalcu naložilo, da z delavcem po ugotovitvi, da je v delovnem razmerja za nedoločen čas na podlagi že pred tem pisno sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklene novo pogodbo o zaposlitvi. Delavec enostavno nadaljuje delo na delovnem mestu, za katero je nazadnje sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas (ki se šteje za nedoločen čas) in sicer s pravicami, ki izhajajo iz te pogodbe (saj se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas).
- VSRS Sodba VIII Ips 240/2009Vrhovno sodišče RS · 11. 1. 2011besedilo 2008–2025
Iz ZDR ne izhaja zahteva, da bi moral biti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas izrecno naveden že v pisni pogodbi o zaposlitvi, temveč ga tožena stranka lahko dokaže tudi v sodnem postopku. Očitno napačno sklicevanje na pravno podlago za sklenitev pogodb s tožnikom ne more biti odločilno, saj že iz vsebine izreka sklepov o izbiri jasno izhaja, da bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas prav zato, ker kandidat ne izpolnjuje pogojev, zaposlitev pa je nujna zaradi zagotovitve nemotenega opravljanja dela v zavodu - torej iz razloga po 6. odstavku 109. člena ZOFVI.