109. člen ZOFVI

Treba je upoštevati tudi specialna določila ZOFVI, skladno s katerimi se za učitelja v šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi strokovni izpit (tretji odstavek 92. člena ZOFVI). Ker tožnica tega strokovnega izpita ni imela ne v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne v trenutku, ko je prenehal razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (smrt delavke, ki jo je nadomeščala), ne v času prenehanja delovnega razmerja dne 31. 8. 20241, ji sodišče prve stopnje delovnega razmerja za nedoločen čas ni moglo priznati. Toženka ni dokazala, da tožnici ni zmožna zagotoviti dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto svetovalne delavke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo toženkinemu predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je uspela z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja od 11. 12. 2023 do 31. 8. 2024 za delovno mesto učiteljice psihologije, od tega dne dalje pa je uspela le v manjšem delu, in sicer za delovno mesto svetovalne delavke za čas 8 ur tedensko (20 %) s posledično reintegracijo in reparacijo; medtem ko je bil njen zahtevek na ugotovitev nadaljnjega obstoja delovnega razmerja na delovnem mestu učiteljice psihologi

Toženka neutemeljeno uveljavlja, da ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi za tekoče šolsko leto ni mogla vedeti, kakšna bo situacija s številom vpisanih otrok v prihodnjih šolskih letih, koliko oddelkov bo odprtih in koliko vzgojiteljev bo morala zaposliti. Prav tako se neutemeljeno sklicuje na okoliščino, da je vpogled v število rojstev v portalu ministrstva za šolstvo (Sokol) možen šele v januarju, in ne ob začetku šolskega leta. Negotovost, ali bo tudi v prihodnjih šolskih letih enak obseg dela, torej koliko bo vpisanih otrok in posledično oblikovanih oddelkov, ne utemeljuje razloga začasnosti potrebe po delu. Gre za običajno nihanje oziroma tveganje toženke kot delodajalca, česar ni dopustno prenesti na delavca. Riziko toženke kot javnega zavoda glede obsega vpisa otrok v vrtec je primerljiv s poslovnim rizikom gospodarskih družb (npr. glede zadržanja obstoječih naročnikov, pridobivanja poslov in naročil poslovnih partnerjev), zato se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo na stališča takšne sodne prakse.

Ker tožnik v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ni imel ustrezne izobrazbe, glede na določbe ZOFVI in Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole za to delovno mesto ni mogel zakonito skleniti pogodbe za nedoločen čas in mu sodišče takega delovnega razmerja tudi ne bi moglo zakonito priznati.

V pogodbah o zaposlitvi uporabljena besedna zveza "do ukinitve oddelka, če je to prej" predstavlja opisno opredelitev časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, hkrati pa predstavlja navedbo razloga za njeno sklenitev; razume se, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz razloga, ker oddelek (še ni) ukinjen. Za navedbo razloga se namreč ne zahteva, kot je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da se povzame zakonsko določeni razlog, prej nasprotno. Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora vsebovati razlog za njeno sklenitev, ki mora biti dejanski, hkrati pa mora ustrezati enemu od zakonsko določenih razlogov, kot so opredeljeni v prvem odstavku 54. člena ZDR-1 (oziroma za področje vzgoje in izobraževanja še v 109. členu ZOFVI).

Tožnik v pritožbi navaja, da ga toženka na prosto delovno mesto ni izbrala (oziroma je sklep o izbiri z dne 15. 7. 2021 razveljavila), ker "razmišlja s svojo glavo", kar ni osebna okoliščina kot ni, kar je navajal pred sodiščem prve stopnje, odklanjanje testiranja. Zakaj odklanjanje testiranja ni osebna okoliščina, je izčrpno in pravilno utemeljilo v izpodbijani sodbi in sklepu; osebne okoliščine so tiste osebne lastnosti, ki si jih posameznik ne izbere oziroma jih ne more spremeniti oziroma se jim zlasti odreči. Izpolnjevanje PCT pogoja oziroma odklanjanje testiranja je stvar odločitve posameznika.

Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 1. 6. 2014 določili, da ima ravnatelj (tožnik) po prenehanju mandata pravico do zaposlitve v zavodu, v katerem je bil ravnatelj, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Toženka je bila dolžna tožniku po preteku njegovega mandata ponuditi le zaposlitev za delovni čas, kot je bil dogovorjen po tej pogodbi o zaposlitvi, torej s polnim delovnim časom. Obveznost zaposlitve s krajšim delovnim časom ne izhaja iz določbe osmega odstavka 109. člena ZOFVI, ki se nanaša na dopolnjevanje učne obveze v drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Šesti odstavek 109. člena ZOFVI določa, da se lahko delovno razmerje sklene s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Glede na dejstvo, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje iz pogodbe o zaposlitvi in ki mu toženka v pritožbi ne oporeka, je bila ta pogodba sklenjena za več kot eno leto. To pa pomeni, da ni bila sklenjena zakonito. Tako se je transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1), tožniku pa s potekom druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas delovno razmerje pri toženki ni zakonito prenehalo.

Določba 7. člena ZJU, na katero se opira sodišče prve stopnje, dejansko določa načelo enakopravne dostopnosti delovnih mest pri zaposlovanju javnih uslužbencev tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolj usposobljen za opravljanje delovnih nalog na delovnem mestu, vendar pa je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti določbo specialnega zakona in sicer Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v 6. odstavku 109. člena v zvezi z zaposlovanjem strokovnih delavcev določa, da se delovno razmerje lahko sklene tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Skladno s to določbo je toženka lahko izbrala kateregakoli na razpis prijavljenega kandidata, saj nobeden od njih ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Po stališču pritožbenega sodišča je ravnateljica tožene stranke svojo izbiro med kandidati ustrezno pojasnila. Izbrala je kandidata, za katerega je ocenila, da je s pedagoškega vidika najbolj primeren za otroke. Kandidatka je bila že pred tem za določen čas zaposlena pri t

Pri razlogu za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 gre za povsem drugo situacijo, kot jo ureja šesti odstavek 109. člena ZOFVI. Po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, da se delavec v tem določenem času pripravlja na delo, se usposablja ali izpopolnjuje, oz. se izobražuje; po šestem odstavku 109. člena ZOFVI pa gre za opravljanje dela, ne da bi delavec izpolnjeval zahtevane pogoje. Toženka je bila, da bi bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene s tožnikom, zakonite, dolžna podati trditve in dokazati obstoj tistega razloga, iz katerega je pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepala. Zgolj dejstvo, da tožnik za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, še ne pomeni avtomatično, da je toženka pogodbe o zaposlitvi za določen čas z njim sklenila zakonito. Bistveno je, da je v zadnjih štirih pogodbah za določen čas navedla drug razlog za njihovo sklepanje (8. alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1), tega razloga pa ni utemeljila. Glede na takšno ugotovitev je pravilna razsoja, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjen

Šesti odstavek 109. člena ZOFVI dopušča sklenitev pogodbe o zaposlitvi za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za zaposlitev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka s tožnikom ni mogla skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto učitelja, saj tožnik ni izpolnjeval izobrazbenega pogoja (specialna pedagoška izobrazba), ki ga predvideva četrti odstavek 99. člena ZOFVI. Ker je v sporih iz naslova transformacije bistveno le vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz zakonitega razloga ali ne, ni pomembno, zakaj tožnik ni izpolnjeval zahtevanega pogoja oziroma zakaj se ni dokvalificiral. Pritožbeni očitek, da sodišče dejanskega stanja v zvezi s tem ni zadosti raziskalo, ni utemeljen, saj ne gre za odločilna dejstva spora. Ni pomembno, kdo razpisuje izobraževalne programe. Tudi, če bi se ugotovilo, da je na strani tožene stranke oziroma stranske intervenientke razlog, da izobraževalni program ni bil razpisan, to ne bi moglo privesti do ugoditve zahtevku iz naslova transformacije.

Tožena stranka ima vseskozi samo po en oddelek od prvega do devetega razreda. Gre za majhno šolo, s predvidljivim številom učencev v posameznem oddelku. Spremenjeno število učencev v posameznem oddelku ali nihanje ur učne obveznosti v posameznem šolskem letu ne daje podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po tretji alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 (ko je ur več) oziroma po sedmem odstavku 109. člena ZOFVI (ko je ur manj). Takšno nezakonito izmenjevanje razlogov za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas pomeni zlorabo tega instituta.

Iz pritožbenih navedb izhaja, da ima tožena stranka tudi v šolskem letu 2016/2017 za opravljanje istovrstnih nalog zaposleno drugo učiteljico. Ta okoliščina, ki je sodišče prve stopnje ni raziskalo, ter okoliščina, da je imela tožena stranka že pred zaposlitvijo tožnice zaposlenega učitelja za istovrstno delo, nista nepomembni za presojo utemeljenosti tožničine trditve, da pri toženi stranki obstoji stalna potreba po zaposlitvi učitelja za poučevanje glasbene umetnosti in vodenje pevskih zborov. V primeru stalne potrebe po določenem delu, je namreč delodajalec dolžan sklepati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato bi moralo sodišče prve stopnje utemeljenost razloga sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen z dne 24. 8. 2015 - začasno povečan obsega dela (ki ga sicer predvideva tretja alineja 1. odstavka 54. člena ZDR-1) presojati tudi glede na okoliščino nizanja pogodb o zaposlitvi za določen čas za istovrstno delo pri toženi stranki.

Tožnik je po pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 8. 2008, za katero se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas, sklenil še pogodbo o zaposlitvi za določen čas 11. 11. 2008, saj je bil s sklepom sveta zavoda imenovan za opravljanje funkcije v. d. ravnatelja za čas od 11. 11. 2008 do imenovanja ravnatelja, največ pa za eno leto, in pogodbo o zaposlitvi z dne 10. 6. 2009, ker je bil s sklepom zavoda imenovan za opravljanje funkcije ravnatelja za mandatno dobo petih let s 1. 7. 2009. Glede na to, da je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za drugega učitelja v I. triadi, dejstvo, da je bil imenovan najprej za v. d. ravnatelja, potem pa za ravnatelja tožene stranke za določen čas, na samo sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas nima vpliva. Ker je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto drugega učitelja v I. triadi, se je imel tožnik po izteku mandata pravico vrniti na to delovno mesto. Zato tožniku pri toženi stranki 1. 7. 2014 delovno razmerje ni prenehalo na zakonit način. Prenehala mu je le pogodba o zaposlitvi za delovno mesto ravnatelja, ne pa tudi pogodba o zaposlitvi za delovno mesto

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je tožena stranka pri zavrnitvi izbire tožeče stranke za delovno mesto laborant pri praktičnem pouku kršila prepoved diskriminacije in enak zahtevek, ki se nanaša na zavrnitev izbire tožeče stranke na delovno mesto učitelj praktičnega pouka v določenem programu. Pravilno je presodilo, da ni dopustna ugotovitvena tožba za ugotovitev dejstev in da je ta zahtevek vsebovan v tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine, ki jo zahteva tožeča stranka kot neizbrana kandidatka zaradi kršitve zakonske prepovedi diskriminacije pri izbiri na navedeni delovni mesti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso bile podane okoliščine, ki bi utemeljevale zaključek o diskriminaciji v zvezi z objavo prostega delovnega mesta učitelja praktičnega pouka v določenem programu, čeprav je bil razpis objavljen le v zbornici in prosto delovno mesto ni bilo javno objavljeno, ker je bila tožnica kljub temu seznanjena z objavo in se je na razpis tudi prijavila. Kršitev javne objave, čeprav gre za prekršek, zaradi katerega je bila tožena stranka sankcionirana, sama po sebi ne kaže na diskrimi

Tožnik je imel s toženo stranko sklenjene štiri pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer dve pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto učitelja, eno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje funkcije v. d. ravnatelja in eno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje funkcije ravnatelja. Prvo pogodbo o zaposlitvi za določen čas je imel tožnik sklenjeno za polovični delovni čas za obdobje od 1. 9. 2007 do 31. 8. 2008 za delovno mesto učitelja predmetnega pouka in učitelja podaljšanega bivanja, drugo, ki je bila sklenjena za čas od 1. 9. 2008 do 31. 8. 2009, za poučevanje predmetnega pouka in drugega učitelja v I. triadi (za ta del je bila sklenjena le do 11. 11. 2008). Druga pogodba o zaposlitvi za določen čas je prenehala veljati s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za funkcijo v. d. ravnatelja z 11. 11. 2008, ki je bila sklenjena za čas od 11. 8. 2008 do imenovanja novega ravnatelja, vendar največ eno leto. Ko pa je bil tožnik imenovan za opravljanje funkcije ravnatelja, je sklenil četrto pogodbo o zaposlitvi in sicer od 1. 7. 2009 za mandatno dobo petih let. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ni šlo za veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj tožnik ni ves čas opravljal

Tožena stranka je dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožnico obstajala začasna potreba po tožničinem delu in s tem zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja in priznanje pravic iz tega razmerja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni utemeljen. Tožnica je zahtevala odškodnino, ker naj bi tožena stranka pri izbiri kandidatov za zaposlitev na določeno delovno mesto kršila prepoved diskriminacije. Na podlagi 24. člena ZDR-1 ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi (npr. prepovedi diskriminacije) pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Odločitev tožene stranke v korist drugih dveh kandidatov za zaposlitev tako še ne pomeni diskriminacije oziroma neenake obravnave drugih. (tožnica tudi ni navajala, da bi bila zaradi določene osebne okoliščine manj ugodno obravnavana kot drugi kandidati). Ker pri izbiri kandidatov za zaposlitev ni šlo za prepovedano diskriminacijo v smislu 6. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine.

Pomembno je izpolnjevanje zahtevanih pogojev ob sklepanju pogodbo o zaposlitvi (za določen čas) in ne izpolnjevanje pogojev ob prenehanju takšnega delovnega razmerja oziroma s tem v zvezi upoštevanje dejstva, ali delavec še pred prenehanjem zadnje pogodbe o zaposlitvi izpolni vse pogoje za zasedbo delovnega mesta. 109. člen ZOFVI ne izključuje možnosti, da se delovno razmerje z istim delavcem in za isto delovno mesto ne sklene tudi večkrat in za čas, ki skupaj znaša več kot dve leti - vsakič pod pogoji, po postopku in v trajanju kot je predvideno. Ni torej utemeljen revizijski ugovor, da tožena stranka s tožnico na podlagi ZOFVI sploh ne bi smela skleniti delovnega razmerja po izteku enega leta zaposlitve.

Tožnik (ravnatelj šole) je kršil določbe 38. člena ZZ s tem, da je s svojo soprogo sklenil pet pogodb o zaposlitvi. V zvezi s prvo pogodbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo ugotovil, da tožena stranka ni objavila delovnega mesta knjižničar, delovnega mesta korepetitor baleta pa ni objavila v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZDR. V skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Zato je bil tožnik pravilno in zakonito razrešen z delovnega mesta ravnatelja tožene stranke, posledično pa mu je bila tudi zakonito podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo, razen če z drugim zakonom ni določeno drugače. Ob tem mora takoj prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov, razen če bi bilo nevarno odlašati. Zaposlovanje so

Odločilnega pomena za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so okoliščine, znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in ne okoliščine, kakršne so bile ob prenehanju delovnega razmerja. Pogodba je veljavno sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Pravdni stranki sta se dogovorili za spremembo pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2011, s pogodbo z dne 9. 2. 2012. Tožnica je podpisala pogodbo o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012, v kateri je bilo določeno, da stranki sklepata delovno razmerje za določen čas, od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012, zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Pogodba se je izvajala. Tožnici je po poteku časa, navedenega v pogodbi, delovno razmerje prenehalo. S podpisom pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012 je bila spremenjena pogodba z dne 1. 9. 2011. Obstajalo je soglasje volj strank, da delovno razmerje za določen čas traja do 31. 8. 2012. Zato tožbeni zahtevek, da je tožnici pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito, ni utemeljen.

Tožnica v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, skladno z določbo 96. člena ZOFVI, ni bila strokovni delavec. V tej določbi so opredeljena delovna mesta strokovnih delavcev v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med njimi ni določeno delovno mesto prodajalca v šolski okrepčevalnici. Zato tožena stranka ni imela podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnica za določen čas na delovnem mestu prodajalke v šolski okrepčevalnici po določbi 109. člena ZOFVI iz razloga predvidenega zmanjšana obsega vpisa učencev v šolo ali zavod, ki se nanaša samo za strokovne delavce. Ker je tožena stranka s tožnico nezakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas oz. to podaljšala z ankesom iz razloga, ki za njeno delovno mesto v zakonu ni bil predviden, je tožničino delovno razmerje iz določenega prešlo v nedoločen čas.