9. člen ZDP-B
V prvem odstavku 82. člena se besede “od 5.000 do 450.000 tolarjev” nadomestijo z besedami “najmanj 6,000.000 tolarjev”. Za 6. točko se dodata novi 7. in 8. točka, ki se glasita: “7. ima račun v tujini brez dovoljenja Banke Slovenije (29.člen); 8. uporablja devize na računu v tujini v nasprotju z nameni iz 29. in 30. člena zakona;”. Dosedanje 7. do 14. točka postanejo 9. do 16. točka. Doda se nova 17. točka, ki se glasi: “17. ne izvrši odločbe iz 73. člena.” V drugem odstavku 82. člena se besede “od 500 do 25.000 tolarjev” nadomestijo z besedami “najmanj 500.000 tolarjev”.
- VSL sodba Cpg 1255/93Višje sodišče v Ljubljani · 1993
Tožena stranka je v dopolnitvi pritožbe uveljavljala nova dejstva in predlagala nove dokaze. To pa po preteku pritožbenega roka ni več možno. Pri pogodbi o nakupu in prodaji deviznih sredstev gre za nično pogodbo. Zato mora tožena stranka vrniti neupravičeno pridobljeni denarni znesek (po tečaju, ki velja na dan plačila) z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. Tožeča stranka namreč ni zatrjevala, da je bil toženec glede tistega, kar je neupravičeno pridobil v slabi veri, zato ji zamudne obresti ne gredo že od dneva pridobitve denarnega zneska.
- VSL sklep Cpg 1535/93Višje sodišče v Ljubljani · 1993
Nujno sosporništvo je posebna oblika enotnega sosporništva. Nujno sosporništvo pomeni, da je več oseb po materialnem pravu v tako tesni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo ali razpolagajo s predmeti in pravicami. Iz tega z zakonito nujnostjo izhaja, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo (in so lahko le vsi skupaj toženi). Le vsi upravičenci skupaj so aktivno legitimirani (in le vsi zavezanci skupaj so pasivno legitimirani). Če ne tožijo vsi, ne toži prava stranka in se zahtevek zavrne zaradi neutemeljenosti. Prav isto je, če niso vsi zavezanci skupaj toženi. Ko dolžnik predlaga odlog izvršbe zaradi vloženega pravnega sredstva, ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, zavisi od tega, kolikšna je verjetnost, da bi dolžnik lahko uspel z vloženim pravnim sredstvom. Iz tega izhaja, da mora izvršilno sodišče, ko ocenjuje, ali so podane zakonske predpostavke za odlog izvršbe, prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost pravnega sredstva in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru bi namreč izvršilno sodišče, če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvrše, moralo odložiti izvršbo, čeprav bi pravno sredstvo b
- VSL sklep Cpg 1434/93Višje sodišče v Ljubljani · 1993
V obravnavanem primeru ne gre za pogodbo o odkupu deviz kot efektivnega tujega denarja, ampak za odkup evidenčnih deviznih pozicij (EDP), pri čemer mora koristnik EDP pred plačilom v tujino te devize pri pooblaščeni banki še odkupiti z vplačilom protivrednosti teh deviz v domači valuti po ustreznem prodajnem tečaju. Pogodba o odkupu EDP za razliko od pogodbe o nakupu in prodaji deviz ne predstavlja nične pogodbe. Zaradi tega pri vračanju tistega, kar je nasprotna stranka iz takšne pogodbe prejela, glede zamudnih obresti ne veljajo pravila vračanja iz 214. čl. ZOR, ampak velja pravilo iz 5. odst. 132. čl. ZOR. Ker ne gre za nično pogodbo, ampak za razdrto pogodbo, mora stranka, ki vrača denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela denar.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 11. 1993Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba Cpg 1255/93Višje sodišče v Ljubljani · 30. 11. 1993
Tožena stranka je v dopolnitvi pritožbe uveljavljala nova dejstva in predlagala nove dokaze. To pa po preteku pritožbenega roka ni več možno. Pri pogodbi o nakupu in prodaji deviznih sredstev gre za nično pogodbo. Zato mora tožena stranka vrniti neupravičeno pridobljeni denarni znesek (po tečaju, ki velja na dan plačila) z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. Tožeča stranka namreč ni zatrjevala, da je bil toženec glede tistega, kar je neupravičeno pridobil v slabi veri, zato ji zamudne obresti ne gredo že od dneva pridobitve denarnega zneska.
- VSL sklep Cpg 1535/93Višje sodišče v Ljubljani · 9. 11. 1993
Nujno sosporništvo je posebna oblika enotnega sosporništva. Nujno sosporništvo pomeni, da je več oseb po materialnem pravu v tako tesni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo ali razpolagajo s predmeti in pravicami. Iz tega z zakonito nujnostjo izhaja, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo (in so lahko le vsi skupaj toženi). Le vsi upravičenci skupaj so aktivno legitimirani (in le vsi zavezanci skupaj so pasivno legitimirani). Če ne tožijo vsi, ne toži prava stranka in se zahtevek zavrne zaradi neutemeljenosti. Prav isto je, če niso vsi zavezanci skupaj toženi. Ko dolžnik predlaga odlog izvršbe zaradi vloženega pravnega sredstva, ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, zavisi od tega, kolikšna je verjetnost, da bi dolžnik lahko uspel z vloženim pravnim sredstvom. Iz tega izhaja, da mora izvršilno sodišče, ko ocenjuje, ali so podane zakonske predpostavke za odlog izvršbe, prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost pravnega sredstva in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru bi namreč izvršilno sodišče, če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvrše, moralo odložiti izvršbo, čeprav bi pravno sredstvo b
- VSL sklep Cpg 1434/93Višje sodišče v Ljubljani · 9. 11. 1993
V obravnavanem primeru ne gre za pogodbo o odkupu deviz kot efektivnega tujega denarja, ampak za odkup evidenčnih deviznih pozicij (EDP), pri čemer mora koristnik EDP pred plačilom v tujino te devize pri pooblaščeni banki še odkupiti z vplačilom protivrednosti teh deviz v domači valuti po ustreznem prodajnem tečaju. Pogodba o odkupu EDP za razliko od pogodbe o nakupu in prodaji deviz ne predstavlja nične pogodbe. Zaradi tega pri vračanju tistega, kar je nasprotna stranka iz takšne pogodbe prejela, glede zamudnih obresti ne veljajo pravila vračanja iz 214. čl. ZOR, ampak velja pravilo iz 5. odst. 132. čl. ZOR. Ker ne gre za nično pogodbo, ampak za razdrto pogodbo, mora stranka, ki vrača denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela denar.