7. člen ZZVN
Do varstva po tem zakonu je upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu. Varstvo se zagotavlja istemu krogu družinskih članov in ob enakih pogojih kot po predpisih o vojnih invalidih. Ne glede na določbo drugega stavka prejšnjega odstavka se v primerih, ko oseba iz prejšnjega odstavka ni mogla preživljati družinskega člana zadnje leto pred svojo smrtjo, ker se je tedaj nad njo izvajalo nasilno dejanje ali prisilni ukrep, šteje, da je pogoj preživljanja izpolnjen, če je oseba iz prejšnjega odstavka preživljala družinskega člana vsaj zadnje leto pred nastopom nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa. Družinskim članom iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo enake pravice in v enakem obsegu kot družinskim članom oseb, ki so izgubile življenje, umrle ali so bile pogrešane v okoliščinah za priznanje statusa civilnega invalida vojne po predpisih o vojnih invalidih. Družinska invalidnina pa ne more presegati zneska doživljenjske mesečne rente, ki bi pripadala osebi, po kateri družinski člani uveljavljajo to pravico, pri čemer se v primeru padlega mobiliziranca šteje, da bi mu pripadala doživljenjska mesečna renta po 200 tolarjev za vsak mesec nasilja, v primeru, da je nasilje trajalo manj kot tri mesece, pa se upošteva znesek doživljenjske mesečne rente za tri mesece nasilja.
- UPRS sodba II U 115/2009Upravno sodišče RS · 2010
Lastnost stranke ima lahko v posameznem upravnem postopku le oseba, ki ji pravico ali obveznost, o kateri se odloča v upravnem postopku, daje materialni predpis. Ker tožnik po določbi 7. člena ZZVN ne more biti upravičena stranka za vložitev zahteve, pogoji za uvedbo postopka v obravnavanem primeru niso podani.
- VSRS Sodba X Ips 882/2005Vrhovno sodišče RS · 2008
Tožnica, ki se je na ozemlje Republike Slovenije stalno naselila leta 1957, vojno nasilje pa je bilo izvedeno na ozemlju današnje Republike Hrvaške, ne izpolnjuje pogojev za status žrtve vojnega nasilja po 2. odstavku 6. člena in 2. odstavku 7. člena ZZVN. Po navedenih določbah bi se morala tožnica naseliti na ozemlju Slovenije najkasneje do 31.12.1945, pri tem pa se po ustaljeni sodni praksi kot ozemlje Republike Slovenije upošteva ozemlje sedanje RS oziroma sedanjih dežel Furlanije – Julijske krajine in Koroške.
- VSRS Sodba I Up 439/2004Vrhovno sodišče RS · 2005
Do pravic iz statusa ŽVN je upravičen tudi družinski član osebe, ki izpolnjuje pogoje za status ŽVN, vendar le v primeru, če je žrtev izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve po ZZVN, to pa v tem primeru tožničin mož ni bil, saj je umrl 28.9.1970.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
12 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 8. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba II U 115/2009Upravno sodišče RS · 18. 8. 2010
Lastnost stranke ima lahko v posameznem upravnem postopku le oseba, ki ji pravico ali obveznost, o kateri se odloča v upravnem postopku, daje materialni predpis. Ker tožnik po določbi 7. člena ZZVN ne more biti upravičena stranka za vložitev zahteve, pogoji za uvedbo postopka v obravnavanem primeru niso podani.
- VSRS Sodba X Ips 882/2005Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 2008
Tožnica, ki se je na ozemlje Republike Slovenije stalno naselila leta 1957, vojno nasilje pa je bilo izvedeno na ozemlju današnje Republike Hrvaške, ne izpolnjuje pogojev za status žrtve vojnega nasilja po 2. odstavku 6. člena in 2. odstavku 7. člena ZZVN. Po navedenih določbah bi se morala tožnica naseliti na ozemlju Slovenije najkasneje do 31.12.1945, pri tem pa se po ustaljeni sodni praksi kot ozemlje Republike Slovenije upošteva ozemlje sedanje RS oziroma sedanjih dežel Furlanije – Julijske krajine in Koroške.
- VSRS Sodba I Up 439/2004Vrhovno sodišče RS · 18. 4. 2005
Do pravic iz statusa ŽVN je upravičen tudi družinski član osebe, ki izpolnjuje pogoje za status ŽVN, vendar le v primeru, če je žrtev izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa žrtve po ZZVN, to pa v tem primeru tožničin mož ni bil, saj je umrl 28.9.1970.
- UPRS sodba U 2091/2003Upravno sodišče RS · 4. 3. 2004
Zahtevo stranke, ki v materialnem in formalnem pogledu pomeni samostojen in nov zahtevek, je potrebno kot tako tudi obravnavati in o njej odločiti glede na določbe materialnega zakona.
- VSRS Sodba I Up 807/2001Vrhovno sodišče RS · 15. 1. 2003
Družinski član (otrok) mobiliziranca v nemško vojsko ne uživa varstva po ZZVN, če njegov oče ni umrl oz. ni bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, v obravnavanem primeru, ker ni umrl oz. bil pogrešan v času mobilizacije, temveč 27.1.1986.
- VSRS Sodba I Up 208/2002Vrhovno sodišče RS · 25. 9. 2002
Ker tožničin mož ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, kar je pogoj iz prvega odstavka spremenjenega 7. člena ZZVN (5. člen ZZVN-D), saj je umrl leta 1978, tožnica tudi kot družinski član ne izpolnjuje pogojev za priznanje tega statusa.
- VSRS Sodba I Up 802/2001Vrhovno sodišče RS · 19. 9. 2002
Če je mož tožnice umrl leta 1982, pomeni, da ni umrl v okoliščinah, ki jih določa ZZVN. Zato tožnica na takšni podlagi ne more uveljavljati statusa žrtve vojnega nasilja (družinskega člana).
- VSRS Sodba I Up 193/99Vrhovno sodišče RS · 20. 2. 2002
Tožnica ne more v upravnem postopku uveljavljati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki bi sicer šle njenemu možu, ker gre za strogo osebne pravice. Ta status bi lahko uveljavljal le tožničin mož osebno, če bi ob uveljavitvi ZZVN še živel.
- VSRS Sodba I Up 1050/2000Vrhovno sodišče RS · 7. 2. 2002
Tožnica ne more v upravnem postopku uveljavljati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki bi sicer šle njenemu možu, ker gre za strogo osebne pravice. Ta status bi lahko uveljavljal le tožničin mož osebno, če bi ob uveljavitvi ZZVN še živel.
- VSRS Sodba I Up 1093/2000Vrhovno sodišče RS · 16. 1. 2002
Ker tožničin zakonec ni izgubil življenja, umrl ali bil pogrešan v okoliščinah, ki so relevantne za priznanje statusa ŽVN, tožnica ni upravičena do varstva po ZZVN.
- VSRS Sodba I Up 997/2000Vrhovno sodišče RS · 10. 1. 2002
Po prvem odstavku 7. člena ZZVN je po tem zakonu upravičen državljan Republike Slovenije, družinski član osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah za priznanje statusa interniranca. Ker se je mož tožnice iz internacije vrnil in je umrl leta 1981, pogoji za priznanje statusa niso izpolnjeni.
- VSRS Sodba I Up 188/2000Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2001
Oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih za priznanje statusa begunca zahteva Zakon o žrtvah vojnega nasilja, in pogoje, ki jih za priznanje vojnega veterana zahteva Zakon o vojnih veteranih, lahko uveljavlja status in pravice po obeh zakonih. Navedena zakona namreč nimata določb o nezdružljivosti statusov. Zato osebi, pri kateri obstoji dejansko stanje za priznanje statusa begunca, ni mogoče odreči tega statusa samo zato, ker je aktivno in organizirano delala za NOB in ji je bil ta čas priznan v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju.