iuris
§ zakonZakon o žrtvah vojnega nasilja · ZZVN · velja od 1. 1. 1996

5. člen ZZVN

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 3. 2010Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba X Ips 1279/2006Vrhovno sodišče RS · 2010

    Po določbi 5. člena ZZVN se vojaškemu vojnemu invalidu lahko prizna status žrtve vojnega nasilja le ob pogojih, ki so določeni s tem zakonom. To pa med drugim pomeni, da bi morala revidentka izkazati, da je bila v času, ko je utrpela poškodbo, zaradi katere ji je bil priznan status vojaškega vojnega invalida, izpostavljena v 2. členu ZZVN določenim prisilnim ukrepom. Ker revidentka v upravnem postopku glede na okoliščine primera (v času poškodbe je aktivno sodelovala z NOB) tega ni izkazala, ji zahtevanega statusa in pravic ni mogoče priznati.

  • VSRS Sodba I Up 169/2005Vrhovno sodišče RS · 2005

    Tožnik ne izpolnjuje niti temeljnih pogojev, ki jih ZZVN določa za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (služil je vojaški rok v JLA od 18.1.1988 do 17.1.1989, ki jo takrat ni bilo mogoče šteti za okupatorja ali agresorja, saj je bila JLA v tistem času vojska takratne skupne države).

  • UPRS sodba U 7/2004Upravno sodišče RS · 2004

    Priznanja statusa žrtve vojnega nasilja po 5. členu ZZVN vojaškemu vojnemu invalidu ni mogoče odreči, ne da bi se za čas, ki je relevanten za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida ugotavljalo izpolnjevanje pogojev določenih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (torej da je invalidnost oziroma nezmožnost za delo nastopila v okoliščinah, ko je bil izpostavljen kateremu od v zakonu naštetih prisilnih ukrepov v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 in da je ukrep trajal najmanj 3 mesece).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 19. 7. 2023
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 25. 12. 2002 · trenutno
  2. 11. 6. 1999 – 24. 12. 2002
  3. 19. 2. 1996 – 10. 6. 1999
  4. 24. 12. 1995 – 18. 2. 1996

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 3Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 3. 2010
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VSRS Sodba X Ips 1279/2006
    Vrhovno sodišče RS · 24. 3. 2010

    Po določbi 5. člena ZZVN se vojaškemu vojnemu invalidu lahko prizna status žrtve vojnega nasilja le ob pogojih, ki so določeni s tem zakonom. To pa med drugim pomeni, da bi morala revidentka izkazati, da je bila v času, ko je utrpela poškodbo, zaradi katere ji je bil priznan status vojaškega vojnega invalida, izpostavljena v 2. členu ZZVN določenim prisilnim ukrepom. Ker revidentka v upravnem postopku glede na okoliščine primera (v času poškodbe je aktivno sodelovala z NOB) tega ni izkazala, ji zahtevanega statusa in pravic ni mogoče priznati.

  • VSRS Sodba I Up 169/2005
    Vrhovno sodišče RS · 19. 7. 2005

    Tožnik ne izpolnjuje niti temeljnih pogojev, ki jih ZZVN določa za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (služil je vojaški rok v JLA od 18.1.1988 do 17.1.1989, ki jo takrat ni bilo mogoče šteti za okupatorja ali agresorja, saj je bila JLA v tistem času vojska takratne skupne države).

  • UPRS sodba U 7/2004
    Upravno sodišče RS · 21. 9. 2004

    Priznanja statusa žrtve vojnega nasilja po 5. členu ZZVN vojaškemu vojnemu invalidu ni mogoče odreči, ne da bi se za čas, ki je relevanten za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida ugotavljalo izpolnjevanje pogojev določenih za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja (torej da je invalidnost oziroma nezmožnost za delo nastopila v okoliščinah, ko je bil izpostavljen kateremu od v zakonu naštetih prisilnih ukrepov v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 in da je ukrep trajal najmanj 3 mesece).

  • UPRS sodba U 931/2002
    Upravno sodišče RS · 9. 6. 2003

    Po določbi 2. člena ZZVN je žrtev vojnega nasilja - taboriščnik oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov poslale v taborišče. Da je bil ta prisilni ukrep storjen iz političnih razlogov je po presoji sodišča mogoče šteti le, če ga je okupator izvajal v zasledovanju svojih vojnih ciljev (načrtov in o ozemeljski razširitvi). Tožnik pa je bil zajet in odpeljan v taborišče kot častnik vojske Kraljevine Jugoslavije, torej kot pripadnik oboroženih sil vojskujoče se države, česar pa ni mogoče enačiti s prisilno odvedbo v taborišče iz političnih razlogov.

  • VSRS Sklep I Up 429/99
    Vrhovno sodišče RS · 14. 6. 2001besedilo 1999–2002

    Določbe 5. člena ZZVN, ki je veljala do uveljavitve novele ZZVN-D, ni bila v skladu z ustavo, ker je izključevala status žrtve vojnega nasilja osebi samo zato, ker je kot vojaški vojni invalid imela status vojnega veterana po posebnem zakonu.