86. člen ZVojI
Invalidnina in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
- UPRS sodba II U 352/2013Upravno sodišče RS · 2014
Rok izplačila invalidnine ni obvezna sestavina izreka odločbe v smislu 213. člena ZUP, saj ZVojI določa, da odločbe, s katerimi se prizna pravica do invalidnine, izvršujejo upravne enote po uradni dolžnosti, pri čemer pa že zakon določa rok plačila. Odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je zato pravilna, ker ne gre za upravno zadevo. Spremenjeni način izplačevanja invalidnine ne predstavlja spremembe višine invalidnine, torej ne predstavlja spremembe pravice. Zato je odločitev upravnega organa, ko je vlogo tožnika za izdajo upravne odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, pravilna.
- UPRS sodba III U 273/2013Upravno sodišče RS · 2014
Iz določb ZVojI izhaja, da način izplačevanja pravic po tem zakonu, torej tudi invalidnine, ni del navedenih pravic, o katerem bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo. Način izplačevanja pravic po ZVojI torej ni obvezna sestavina upravne odločbe. Odločitev prvostopenjskega organa, s katerim je zavrgel zahtevo tožnice za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je tako pravilna. Ker v tem primeru ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je tožničino zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Sprememba načina izplačevanja denarnih prejemkov ne predstavlja spremembe višine prejemka samega, torej ne predstavlja spremembe pravice.
- UPRS sodba IV U 235/2013Upravno sodišče RS · 2014
Sodišče iz upravnih spisov ne more ugotoviti ali je bila sestavni del odločitve upravnega organa v postopku priznanja statusa vojaškega invalida, tudi odločitev o načinu izvrševanje te odločbe, torej o načinu in datumih izplačil invalidnine. V takem primeru bi sprememba določbe 86. člena ZVojI, na podlagi določbe 230. člena ZUJF, dejansko pomenila, da se je spremenila odločitev, določena z izrekom odločbe, kar bi seveda zahtevalo novo, drugačno odločitev, sprejeto na podlagi spremenjene določbe 86. člena ZVojI. Način in čas izplačila invalidnine je pravica, ki tožniku gre na podlagi priznanega statusa in sprememba načina izvrševanja te odločbe, ko zakon spreminja eno od okoliščin izvrševanja te pravice, še vedno izpolnjuje pogoje za opredelitev upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 5. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba II U 352/2013Upravno sodišče RS · 14. 5. 2014
Rok izplačila invalidnine ni obvezna sestavina izreka odločbe v smislu 213. člena ZUP, saj ZVojI določa, da odločbe, s katerimi se prizna pravica do invalidnine, izvršujejo upravne enote po uradni dolžnosti, pri čemer pa že zakon določa rok plačila. Odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je zato pravilna, ker ne gre za upravno zadevo. Spremenjeni način izplačevanja invalidnine ne predstavlja spremembe višine invalidnine, torej ne predstavlja spremembe pravice. Zato je odločitev upravnega organa, ko je vlogo tožnika za izdajo upravne odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, pravilna.
- UPRS sodba III U 273/2013Upravno sodišče RS · 10. 4. 2014
Iz določb ZVojI izhaja, da način izplačevanja pravic po tem zakonu, torej tudi invalidnine, ni del navedenih pravic, o katerem bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo. Način izplačevanja pravic po ZVojI torej ni obvezna sestavina upravne odločbe. Odločitev prvostopenjskega organa, s katerim je zavrgel zahtevo tožnice za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je tako pravilna. Ker v tem primeru ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je tožničino zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Sprememba načina izplačevanja denarnih prejemkov ne predstavlja spremembe višine prejemka samega, torej ne predstavlja spremembe pravice.
- UPRS sodba IV U 235/2013Upravno sodišče RS · 19. 3. 2014
Sodišče iz upravnih spisov ne more ugotoviti ali je bila sestavni del odločitve upravnega organa v postopku priznanja statusa vojaškega invalida, tudi odločitev o načinu izvrševanje te odločbe, torej o načinu in datumih izplačil invalidnine. V takem primeru bi sprememba določbe 86. člena ZVojI, na podlagi določbe 230. člena ZUJF, dejansko pomenila, da se je spremenila odločitev, določena z izrekom odločbe, kar bi seveda zahtevalo novo, drugačno odločitev, sprejeto na podlagi spremenjene določbe 86. člena ZVojI. Način in čas izplačila invalidnine je pravica, ki tožniku gre na podlagi priznanega statusa in sprememba načina izvrševanja te odločbe, ko zakon spreminja eno od okoliščin izvrševanja te pravice, še vedno izpolnjuje pogoje za opredelitev upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP.
- VSRS Sklep I Up 495/2001Vrhovno sodišče RS · 7. 3. 2002besedilo 1997–2012
Načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se v primerih, kadar je zmanjšanje dotedanjih prejemkov ustavno dopustno, tako zmanjšanje uveljavi za vse upravičence hkrati, pri čemer morajo biti odločbe izdane pred tem in ne naknadno s povratnim učinkom.