138. člen ZZK
Ne glede na določbe 105. do 108. člena tega zakona se po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek, starejših od 25 let.
- VSL sodba in sklep II Cp 6057/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2007
Zastavna pravica je akcesorna pravica zato je obstoj terjatve pogoj za obstoj zastavne pravice. Ko terjatev preneha, preneha tudi zastavna pravica. Vendar terjatev z zastaranjem ne preneha, ampak preneha le iztožljivost terjatve. Terjatev postane naturalna, obstoji še naprej, zahtevek pa se lahko uveljavlja le glede tistega dela, ki nudi tudi stvarnopravno varstvo. Uveljavlja se lahko le še stvarnopravna pravica - hipoteka. Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris iz zemljiške knjige je mogoče zahtevati na podlagi določenih pravnih dejstev. ZZK iz leta 1995 je res v 138. členu določal, da se, ne glede na določbe o izbrisu starih hipotek v členih od 105. do 108., po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek starejših od 25 let. Ta določba je bila umeščena v prehodne določbe ZZK in je bila zato prehodne narave. Veljala je le v času veljavnosti ZZK, izbris pa je praviloma opravilo sodišče ob prvem vpisu v zemljiškoknjižni vložek, kjer je vpisana hipoteka. Glede na to, da je tožnikova hipoteka na celotnem vložku še vedno vpisana, do izbrisa na podlagi navedene določbe ni prišlo. Tega izbrisa tudi ne more napraviti pravdno sodišče v tem postopku na podlagi sedaj
- VSL sodba in sklep II Cp 1681/1999Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Toženec ni osebni dolžnik tožnic niti kot dedič niti kot prevzemnik nepremičnine po izročilni pogodbi. Je pa hipotekarni dolžnik kot sedanji zemljiškoknjižni lastnik s hipoteko obremenjenih nepremičnin. Hipotekarni upniki od njega ne morejo zahtevati plačila terjatev, temveč sodno prodajo zastavljene stvari in poravnavo terjate iz kupnine.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep II Cp 6057/2006Višje sodišče v Ljubljani · 28. 3. 2007
Zastavna pravica je akcesorna pravica zato je obstoj terjatve pogoj za obstoj zastavne pravice. Ko terjatev preneha, preneha tudi zastavna pravica. Vendar terjatev z zastaranjem ne preneha, ampak preneha le iztožljivost terjatve. Terjatev postane naturalna, obstoji še naprej, zahtevek pa se lahko uveljavlja le glede tistega dela, ki nudi tudi stvarnopravno varstvo. Uveljavlja se lahko le še stvarnopravna pravica - hipoteka. Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris iz zemljiške knjige je mogoče zahtevati na podlagi določenih pravnih dejstev. ZZK iz leta 1995 je res v 138. členu določal, da se, ne glede na določbe o izbrisu starih hipotek v členih od 105. do 108., po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek starejših od 25 let. Ta določba je bila umeščena v prehodne določbe ZZK in je bila zato prehodne narave. Veljala je le v času veljavnosti ZZK, izbris pa je praviloma opravilo sodišče ob prvem vpisu v zemljiškoknjižni vložek, kjer je vpisana hipoteka. Glede na to, da je tožnikova hipoteka na celotnem vložku še vedno vpisana, do izbrisa na podlagi navedene določbe ni prišlo. Tega izbrisa tudi ne more napraviti pravdno sodišče v tem postopku na podlagi sedaj
- VSL sodba in sklep II Cp 1681/1999Višje sodišče v Ljubljani · 31. 1. 2001
Toženec ni osebni dolžnik tožnic niti kot dedič niti kot prevzemnik nepremičnine po izročilni pogodbi. Je pa hipotekarni dolžnik kot sedanji zemljiškoknjižni lastnik s hipoteko obremenjenih nepremičnin. Hipotekarni upniki od njega ne morejo zahtevati plačila terjatev, temveč sodno prodajo zastavljene stvari in poravnavo terjate iz kupnine.