89. člen ZObr
(sklenitev delovnega razmerja brez objave)
(1)Delovno razmerje na obrambnem področju se lahko brez javne objave sklene za delovna mesta: - uradnikov oziroma strokovno tehničnih delavcev, ki opravljajo operativna dela civilne obrambe, upravnih zvez, informatike in telekomunikacij, kriptozaščite in protielektronske zaščite, tehnične zaščite, vojaške, razvojne, obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge; - poveljnikov vojaških teritorialnih poveljstev in njihovih namestnikov, poveljnikov bataljonov in drugih, njim enakih ali višjih položajev; - vojaških oseb, ki opravljajo operativne dolžnosti v vojski; - inšpektorjev na obrambnem področju, ki morajo izpolnjevati pogoje, določene s splošnimi predpisi, in posebne pogoje, določene s tem zakonom.
(2)Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo s sistemizacijo in formacijo.
- VDSS Sodba Pdp 797/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2020
Dejstvo, ali ima toženka delovno mesto Strokovni sodelavec VII/2 I psiholog sistemizirano, za odločitev ni bistveno. Njene navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na stališča Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 22/2016. Takšna so tudi stališča, ki jih je v zadevi VIII Ips 19/2014 zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije; da mora toženka kot delodajalec ob upoštevanju določb prvega odstavka 21. člena ZJU in drugega odstavka 89. člena ZObr sistemizirati delovna mesta, ki odražajo delo, ki se pri njej opravlja, in da je delavec upravičen do plačila za delo, kot ga dejansko opravlja, četudi takšno delovno mesto pri delodajalcu ni sistemizirano.
- VDSS sodba in sklep Pdp 265/2014Višje delovno in socialno sodišče · 2014
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala. Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge višji častnik prvi pilot v nazivu podpolkovnik, potem bi bila jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.
- VSRS Sodba in sklep VIII Ips 19/2014Vrhovno sodišče RS · 2014
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala. Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge letalskega inženirja, potem je jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 16. 10. 2020 · trenutno
- 15. 9. 2004 – 15. 10. 2020
- 27. 4. 2004 – 14. 9. 2004
- 5. 6. 2002 – 26. 4. 2004
- 6. 1. 1995 – 4. 6. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 2. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba Pdp 797/2019Višje delovno in socialno sodišče · 26. 2. 2020besedilo 2004–2020
Dejstvo, ali ima toženka delovno mesto Strokovni sodelavec VII/2 I psiholog sistemizirano, za odločitev ni bistveno. Njene navedbe je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na stališča Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 22/2016. Takšna so tudi stališča, ki jih je v zadevi VIII Ips 19/2014 zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije; da mora toženka kot delodajalec ob upoštevanju določb prvega odstavka 21. člena ZJU in drugega odstavka 89. člena ZObr sistemizirati delovna mesta, ki odražajo delo, ki se pri njej opravlja, in da je delavec upravičen do plačila za delo, kot ga dejansko opravlja, četudi takšno delovno mesto pri delodajalcu ni sistemizirano.
- VDSS sodba in sklep Pdp 265/2014Višje delovno in socialno sodišče · 10. 9. 2014besedilo 2004–2020
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala. Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge višji častnik prvi pilot v nazivu podpolkovnik, potem bi bila jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.
- VSRS Sodba in sklep VIII Ips 19/2014Vrhovno sodišče RS · 24. 3. 2014besedilo 2004–2020
Če je tožnik v resnici opravljal drugo delo, kakor tisto, ki naj bi ga opravljal v formacijski dolžnosti, v katero je bil razporejen, potem mu pripada plačilo za delo, ki ga je dejansko opravljal, čeprav tožena stranka nima sistematizirane ustrezne formacijske dolžnosti, ki bi ta dela obsegala. Če bi se ugotovilo, da je tožnik dejansko opravljal delo in naloge letalskega inženirja, potem je jasna tudi višina plače, ki bi mu za to delo pripadala. Uvrstitev posameznih formacijskih dolžnosti v plačne razrede namreč določa uredba in formacija ne more uvrstiti posameznih formacijskih dolžnosti v drugačne plačne razrede.
- VSRS Sodba VIII Ips 95/2003Vrhovno sodišče RS · 17. 2. 2004besedilo 2002–2004
Delavec je upravičen do plače po obračunski osnovi delovnega mesta, katerega delo dejansko opravlja na podlagi odredbe delodajalca, ki jih je bil dolžan spoštovati, če višina plače za posamične primere ni posebej drugače določena
- VDSS VDS sodba in sklep Pdp 1253/2001Višje delovno in socialno sodišče · 22. 5. 2003besedilo 2002–2004
Delovna mesta na MO in v SV se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija vsebuje delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče zato z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti.
- VSRS Sodba VIII Ips 107/2002Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 2003besedilo 2002–2004
Delovna mesta na obrambnem področju se določajo s sistemizacijo in formacijo (drugi odstavek 89. člena Zobr). To pomeni, da ima formacija za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v Slovenski vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu (podobno izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-12/95, kjer je sprejelo stališče, da so delovna mesta v teritorialni obrambi določena s formacijo) in ni, kot to zmotno meni tožena stranka, samo akt vodenja in poveljevanja.
- VSRS Sodba VIII Ips 70/2002Vrhovno sodišče RS · 22. 4. 2003besedilo 2002–2004
Formacija ima dvojno funkcijo, ker gre pri njej po eni strani za vojaški akt, akt o organizaciji in vodenju vojske, kar ni predmet presoje v delovnem sporu, na drugi strani pa vsebuje formacija tudi delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (zlasti pogoje za zasedbo delovnih mest in plačilne razrede), in v tem delu jo je obravnavati podobno kot splošne akte drugih delodajalcev.
- VDSS VDS sodba Pdp 908/2002Višje delovno in socialno sodišče · 27. 3. 2003besedilo 2002–2004
Delovna mesta na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski se določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija ima dvojno naravo - na eni strani gre za vojaški akt - akt o organizaciji in vodenju vojske, ki ne more biti predmet pravne presoje v delovnem sporu, na drugi strani pa formacija vsebuje tudi povsem delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Formacija glede plačilnega sistema le dograjuje ZRPJZ, ne more pa ožiti pravic, ki jih zagotavlja ZRPJZ. Minimalni količnik za častniško delovno mesto je določil zakon in tožena stanka ne bi smela v svojih aktih določiti nižjega količnika.