63. člen ZObr
(povišanje podčastnikov in častnikov)
(1)Podčastnik in častnik oziroma mornariški častnik je lahko povišan v neposredno višji čin, če izpolnjuje naslednje pogoje: - ima predpisano izobrazbo; - je imenovan na dolžnost, na kateri se opravlja vojaška služba in za katero se zahteva višji čin; - je dolžnost opravljal določen čas, vendar najmanj eno leto; - je uspešno končal predpisano vojaško izobraževanje ali usposabljanje; - je od zadnjega povišanja preteklo najmanj dve leti; - izpolnjuje pogoje, določene za psihofizično pripravljenost, in je ocenjen z najmanj dobro službeno oceno.
(2)Vojaški osebi se v vojnem stanju ali zaradi vojnih izkušenj, pridobljenih v miru, lahko podeli čin ali se ga poviša v neposredno višji čin, če je postavljen na dolžnost, za katero se zahteva neposredno višji čin.
(3)Častnike do vključno brigadirja in kapitana povišuje minister na predlog načelnika generalštaba. Generale in admirale povišuje predsednik republike na predlog ministra in po predhodnem soglasju vlade.
(4)Vojaški osebi se lahko zaradi težje kršitve vojaške discipline zadrži povišanje v višji čin najmanj za dve in največ za pet let od dneva, ko je izrečeni ukrep zaradi kršitve vojaške discipline dokončen.
(5)Vojaški osebi se čin lahko odvzame, če je obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper vojaške dolžnosti, varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, obrambno moč države ali zoper človečnost in mednarodno pravo.
(6)Za predpisano vojaško izobrazbo ali vojaško izobraževanje in usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi ustrezno vojaško šolanje ali usposabljanje v tujini.
(7)Minister pooblasti načelnika generalštaba in druge poveljnike za povišanje podčastnikov.
(8)Vlada podrobneje predpiše pogoje in postopke za podeljevanje činov, poviševanje vojakov, podčastnikov in častnikov, zadržanje povišanja ter odvzem činov.
- VSRS Sodba VIII Ips 63/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Za začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, še posebej če gre za objektivni zastaralni rok, zavedanje o protipravnosti storilčevega ravnanja ni pomembno. Prav tako začetek teka objektivnega zastaralnega roka ne more biti odvisen od predhodne ugotovitve, ali niso morebiti tožniki sami ravnali protipravno. Če sta drugi in tretji tožnik ugotavljala, da sta bila vse od leta 1994 dalje oškodovana, se ne moreta sklicevati na nastanek škode šele v času, ko sta bila v kazenskem postopku pravnomočno oproščena.
- VDSS sklep Pdp 537/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Izrek vmesne sodbe, da tožena stranka ni odgovorna za vso ostalo škodo iz drugih pravnih podlag, ne da bi sodišče prve stopnje izrecno navedlo, na kaj se ta del tožbenega zahtevka nanaša oziroma kateri del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen, je nerazumljiv, izdaja vmesne sodbe, s katero se dejansko zavrne tudi po višini, pa ni v skladu z določbami 315. člena ZPP. Terjatve iz delovnega razmerja, tudi odškodninske, zastarajo v petih letih od dneva, ko jih je upnik lahko uveljavljal. Zatrjevane nezakonite prakse tožene stranke, po kateri so nekateri delavci napredovali, čeprav za to niso izpolnjevali formalnih pogojev, ni mogoče upoštevati in na ta način ugoditi tožbenemu zahtevku za napredovanje pri tožnikih, ki pogojev niso izpolnjevali.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 3. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba VIII Ips 63/2012Vrhovno sodišče RS · 19. 3. 2013besedilo 2004–2020
Za začetek teka zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah, še posebej če gre za objektivni zastaralni rok, zavedanje o protipravnosti storilčevega ravnanja ni pomembno. Prav tako začetek teka objektivnega zastaralnega roka ne more biti odvisen od predhodne ugotovitve, ali niso morebiti tožniki sami ravnali protipravno. Če sta drugi in tretji tožnik ugotavljala, da sta bila vse od leta 1994 dalje oškodovana, se ne moreta sklicevati na nastanek škode šele v času, ko sta bila v kazenskem postopku pravnomočno oproščena.
- VDSS sklep Pdp 537/2010Višje delovno in socialno sodišče · 22. 11. 2010besedilo 2004–2020
Izrek vmesne sodbe, da tožena stranka ni odgovorna za vso ostalo škodo iz drugih pravnih podlag, ne da bi sodišče prve stopnje izrecno navedlo, na kaj se ta del tožbenega zahtevka nanaša oziroma kateri del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen, je nerazumljiv, izdaja vmesne sodbe, s katero se dejansko zavrne tudi po višini, pa ni v skladu z določbami 315. člena ZPP. Terjatve iz delovnega razmerja, tudi odškodninske, zastarajo v petih letih od dneva, ko jih je upnik lahko uveljavljal. Zatrjevane nezakonite prakse tožene stranke, po kateri so nekateri delavci napredovali, čeprav za to niso izpolnjevali formalnih pogojev, ni mogoče upoštevati in na ta način ugoditi tožbenemu zahtevku za napredovanje pri tožnikih, ki pogojev niso izpolnjevali.