29. člen ZObr
(obrambni objekti in okoliši)
(1)Vlada določi objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
(2)Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno, ograjeno ali neograjeno zemljišče vojaškega ali drugega objekta, ki je posebnega pomena za obrambo ter varnostni pas ali območje, ki je potrebno za varno uporabo takega objekta. Kot okoliš posebnega pomena za obrambo se lahko določi tudi območje, predvideno za razmestitev vojske.
(3)Ministrstvo daje soglasje k prometu z zemljišči v okoliših iz tega člena, če obrambni interes ni zavarovan z drugimi predpisi ter soglasje za meritve, snemanje in raziskave v teh okoliših in objektih, posebnega pomena za obrambo.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena, se v načrtih uporabe vojske lahko določijo pomembni energetski, transportni, proizvodni, telekomunikacijski in drugi podobni objekti ter sedeži organov oblasti na ravni države, kot objekti, pomembni za obrambo države. Njihovo varovanje, vključno z zračnim prostorom nad temi objekti, obalo in pripadajočim akvatorijem pred temi objekti, izvaja tudi vojska v skladu z načrti in po predhodni odobritvi vlade.
(5)Zračni prostor države nadzoruje in varuje vojska v skladu z načrti, predpisi in mednarodnimi pogodbami.
- UPRS Sodba I U 2175/2017-11Upravno sodišče RS · 2018
Pogoji za izdajo oziroma ne-izdajo soglasja za promet z zemljišči so vezani na zemljišče in ne na njegovega lastnika (oziroma njegovega morebitnega bodočega lastnika) in v tem smislu bi moral organ svojo odločitev tudi utemeljiti. Organ bi moral konkretno navesti, kateri predpisani ukrepi za varovanje, ki so določeni v zakonu oziroma uredbi, bi bili na obravnavanem zemljišču oteženi, zmanjšani oziroma bi bilo onemogočeno njihovo izvajanje.
- VSRS Sklep I Up 96/2017Vrhovno sodišče RS · 2017
Dopis o prepovedi vstopa v objekte posebnega pomena za obrambo ni akt iz 2. člena ZUS-1 ne v formalnem niti materialnem smislu, saj ni izdan v obliki upravne odločbe, niti ni bilo z njim v okviru izvrševanja upravne funkcije vsebinsko odločeno o pritožnikovih materialnopravno določenih pravicah,obveznostih ali pravnih koristih in s tem poseženo v njegov pravni položaj. Gre namreč za akt poslovanja oziroma upravljanja nepremičnin (vojaških objektov in okolišev), ki so posebnega pomena za obrambo, ki jih je Vlada določila z Uredbo, za izdajo katere je podlaga v prvem odstavku 29. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr), po katerem Vlada poleg določitve teh objektov tudi predpiše ukrepe za njihovo varovanje, kar pomeni tudi ukrepe za omejitev pravice svobode gibanja v skladu z 32. členom Ustave RS, ki določa, da se ta pravica z zakonom lahko omeji, med drugim tudi, če to zahtevajo interesi obrambe države ali javni red.
- UPRS Sklep III U 323/2016-8Upravno sodišče RS · 2017
Vstopa in gibanja ter zadrževanja posameznikov, torej tudi tožnika, v objektih, ki so posebnega pomena za obrambo, ni mogoče šteti za človekovo pravico ali temeljno svoboščino, prav tako tudi ne za pravico s področja upravnega prava.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 2175/2017-11Upravno sodišče RS · 11. 12. 2018
Pogoji za izdajo oziroma ne-izdajo soglasja za promet z zemljišči so vezani na zemljišče in ne na njegovega lastnika (oziroma njegovega morebitnega bodočega lastnika) in v tem smislu bi moral organ svojo odločitev tudi utemeljiti. Organ bi moral konkretno navesti, kateri predpisani ukrepi za varovanje, ki so določeni v zakonu oziroma uredbi, bi bili na obravnavanem zemljišču oteženi, zmanjšani oziroma bi bilo onemogočeno njihovo izvajanje.
- VSRS Sklep I Up 96/2017Vrhovno sodišče RS · 8. 11. 2017
Dopis o prepovedi vstopa v objekte posebnega pomena za obrambo ni akt iz 2. člena ZUS-1 ne v formalnem niti materialnem smislu, saj ni izdan v obliki upravne odločbe, niti ni bilo z njim v okviru izvrševanja upravne funkcije vsebinsko odločeno o pritožnikovih materialnopravno določenih pravicah,obveznostih ali pravnih koristih in s tem poseženo v njegov pravni položaj. Gre namreč za akt poslovanja oziroma upravljanja nepremičnin (vojaških objektov in okolišev), ki so posebnega pomena za obrambo, ki jih je Vlada določila z Uredbo, za izdajo katere je podlaga v prvem odstavku 29. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr), po katerem Vlada poleg določitve teh objektov tudi predpiše ukrepe za njihovo varovanje, kar pomeni tudi ukrepe za omejitev pravice svobode gibanja v skladu z 32. členom Ustave RS, ki določa, da se ta pravica z zakonom lahko omeji, med drugim tudi, če to zahtevajo interesi obrambe države ali javni red.
- UPRS Sklep III U 323/2016-8Upravno sodišče RS · 17. 3. 2017
Vstopa in gibanja ter zadrževanja posameznikov, torej tudi tožnika, v objektih, ki so posebnega pomena za obrambo, ni mogoče šteti za človekovo pravico ali temeljno svoboščino, prav tako tudi ne za pravico s področja upravnega prava.
- UPRS Sodba U 1800/2002Upravno sodišče RS · 19. 2. 2004besedilo 1997–2004
Upravni organ, pristojen za obrambo, ni izdal soglasja k nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča. Kupec je tujec. Zemljišče leži v okolišu, ki je predviden za razmestitev vojske na podlagi Uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo. S prenosom zemljišča na tujca bi bilo onemogočeno izvajanje načrtovanega obsega materialne dolžnosti v zvezi z objekti in zemljišči. Materialna dolžnost je namreč ena izmed obrambnih dolžnosti, le-ta pa se na tuje državljane ne nanašajo.