109. člen ZObr

Zaradi starosti preko 45 let tožnik ni več mogel biti razporejen v vojaško enoto oziroma na vojaško dolžnost, zato je bil v skladu s 93. členom ZObr pravilno razporejen na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi. Pri tem tožnik ni več užival zaščite iz 109. člena ZObr, saj ni bil več razporejen kot poklicno zaposlen v vojski, ampak na civilno dolžnost.

Smisel 109. člena Zakona o obrambi je v tem, da so pripadniki stalne sestave Slovenske vojske po uveljavitvi Zakona o obrambi, lahko še naprej nadaljevali z delom, kot vojaki, podčastniki in častniki, čeprav za te dolžnosti niso imele take izobrazbe, kot to določa zakon. Omenjena določba tožniku ne daje podlage za napredovanje, saj je pogoje za napredovanje potrebno presojati v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v državni upravi.

V kolikor je tožnik na dan uveljavitve ZObr, to je 14.1.1995, imel 15 let skupne zavarovalne dobe in je bil na dan 18.7.1991 pripadnik stalne sestave Teritorialne obrambe, je zanj potrebno uporabiti določbo 1. odst. 109. člena ZObr, kar pomeni, da se šteje, da je imel dne 14.1.1995 tako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega je bil tega dne razporejen. Prehodna določba 1. odst. 109. člena namreč določeni kategoriji oseb, ki so opravljale poklicno delo v vojski dne 14.1.1995 in ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, zagotavlja pridobljene pravice.

Delavec v času trajanja delovnega razmerja ne more od delodajalca zahtevati razporeditve na drugo delovno mesto, za katerega meni, da izpolnjuje pogoje. Prav tako ne more uveljavljati samostojnega ugotovitvenega zahtevka, da izpolnjuje pogoje za zasedbo določenega delovnega mesta. To se lahko ugotavlja le v sporu o izbiri kandidata po 84. čl. ZTPDR.

Zakon o obrambi (ZObr - Ur.l. RS št. 82/94) v 1. odst. 109. člena določa, da se določbe v zvezi z ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991 in so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe. Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo omenjeno določbo 109. člena ZObr (1. in 2. odst.), da je potrebno upoštevati le stalno razporeditev pripadnika stalnega sestava slovenske vojske na določeni dolžnosti in ne morebitno začasno razporeditev na drugo dolžnost. Ker je bil tožnik stalno razporejen na dolžnost X, za katero se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe, je bil po določbi 109. člena ZObr upravičen do razporeditve na dolžnost X. Nikakor pa ne more biti razporejen na dolžnost Y., na katero je bil razporejen le začasno in za katero se zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe.

Tožnik (delavec MORS) ne more v sodnem postopku s tožbo zahtevati razporeditve na drugo delovno mesto, tudi če zanj izpolnjuje vse zahtevane pogoje, saj je razporejanje delavca v izključni domeni delodajalca. Delavec lahko uveljavlja sodno varstvo le v primeru objave delovnega mesta po 84. členu ZTPDR, brez razpisa pa svoje razporeditve ne more zahtevati, zato se takšna tožba zavrže.