4. člen ZOZP

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Kadar pa vozilo ni zavarovano, tudi odgovornost voznika, ki ga uporablja (ne glede na njegove vedenje o obstoju zavarovanja), ni zavarovana. Če je za nastanek prometne nezgode odgovoren, mora nastalo škodo povrniti. Regres (v tem primeru tožnika) zoper odgovorno osebo ni omejen na posebej določene primere, temveč mora plačano odškodnino povrniti vsak povzročitelj škodnega dogodka.

Ker je zavarovalnica na zavarovalni polici napisala, da je začetek kritja določen z datumom in uro, sklenitev pogodbe pa je bila na drugi datum, ne more zavarovalnica trditi, da je bil pričetek zavarovalnega kritja vezan na plačilo premije. V zavarovalni polici namreč piše, da bo premija plačana po izstavitvi fakture, na fakturi pa je bil dan še rok do konca meseca. Zato ni mogoče uporabiti posledice neplačila premije po prvem odstavku 937. člena OZ. Gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Vendar ker zavarovalnica ni izpeljala predvidenega opominjevalnega postopka, ne pride v poštev niti uporaba tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Zavarovalno kritje je teklo od dogovorjenega datuma in tudi nastop zavarovalnega primera pred plačilom premije, na to ne more vplivati.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo glede presoje pasivne legitimacije tožene stranke pravilno uporabljeno.

27. člen ZOZP določa možnost vložitve odškodninskega zahtevka za povrnitev škode zoper Slovensko zavarovalno združenje le v primeru, če je bila oškodovancu povzročena škoda v Republiki Sloveniji. Ko govori citirano določilo o kraju povzročitve škode, torej govori o kraju, kjer je nastal vzrok za nastalo škodo, torej škodni dogodek, ne pa o kraju, kjer je nastala škodljiva posledica škodnega dogodka. Nesprejemljivo je sklicevanje na 23. člen ZOZP kot podlago za uveljavljanje predmetnega tožbenega zahtevka zoper toženo stranko. Navedeno določilo govori o obveznosti za povrnitev škode odgovornostne zavarovalnice in subsidiarne obveznosti Slovenskega zavarovalnega združenja (primerjaj 2. odstavek 4. člena ZOZP), če odgovornostna zavarovalnica svoje obveznosti iz sklenjene zavarovalne pogodbe ne bi izpolnila. Definicijo odgovornostne zavarovalnice pa podaja 1a. člen ZOZP v 6. točki 1. odstavka. To je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča. Na drugačno presojo ne more vplivati niti dejstvo, da je nemški nacionalni zavarovalni biro podpisnik multinacionalnega garancijskega sporaz

Pri rešitvi spornega pravnega razmerja se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na pogodbo o zavarovanju, sklenjeno med tožečo stranko in Draganom K., katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-03. Če je s premijskim sistemom za razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana (1. točka 2. odst. 2. člena Splošnih pogojev). Tako pravico ima tožeča stranka tudi takrat, kadar sta zavarovanec oziroma sozavarovana oseba prepustila vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije (2. točka 2. odst. 2. člena Splošnih pogojev). Za povečano nevarnost se skladno s premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti med drugim šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj.