91. člen ZKP
Prošnja za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne zadrži izvršitve sodbe oziroma sklepa o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi, vendar pa sme sodišče, ki je pristojno za rešitev prošnje, odločiti da se počaka z izvršitvijo, dokler se ne odloči o prošnji.
- VSC Sklep PRp 74/2023Višje sodišče v Celju · 2023
Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.
- VSRS Sklep I Ips 1/94Vrhovno sodišče RS · 1994
Enomesečni rok za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe se izteče s pretekom tistega dne v mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, teči pa začne naslednjega dne po vročitvi. Ker zadnji dan ni bil dela prost dan, zagovornik pa je zahtevo vložil priporočeno naslednji dan na pošto, je njegova zahteva prepozna.
- VSL sklep Kp 98/94Višje sodišče v Ljubljani · 1994
Nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi se ne odštevajo od rokov, določenih v zakonu. Le, če je zadnji dan roka praznik, sobota ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 7. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep PRp 74/2023Višje sodišče v Celju · 6. 7. 2023besedilo 1994–2026
Pritrditi je sicer pritožbi, da je zagovornik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predlagal tudi zaslišanje storilca ter da sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ga ni zavrnilo. Očitano lahko predstavlja kršitev pravice do obrambe po drugem odstavku 155. člena ZP-1. Ker pa je zagovornik želel s tem predlogom dokazovati, da storilec ni razumel fikcije vročitve oziroma da je svojemu zagovorniku povedal napačen dan vročitve, navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj v kolikor že iz trditev ne izhaja utemeljenost opravičenega vzroka za zamudo, tudi izkazanost teh trditev ne more vplivati na pravilnost tega zaključka sodišča prve stopnje.
- VSRS Sklep I Ips 1/94Vrhovno sodišče RS · 23. 2. 1994
Enomesečni rok za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe se izteče s pretekom tistega dne v mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, teči pa začne naslednjega dne po vročitvi. Ker zadnji dan ni bil dela prost dan, zagovornik pa je zahtevo vložil priporočeno naslednji dan na pošto, je njegova zahteva prepozna.
- VSL sklep Kp 98/94Višje sodišče v Ljubljani · 10. 2. 1994
Nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi se ne odštevajo od rokov, določenih v zakonu. Le, če je zadnji dan roka praznik, sobota ali drug dan, ko se pri sodišču ne dela, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
- VSRS Sodba I Ips 9/93Vrhovno sodišče RS · 17. 3. 1993
1. Enomesečni rok za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe se je iztekel s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči (začne pa teči naslednjega dne po vročitvi). 2. Dodajanje nekaterih konkretnih okoliščin v izreku sodbe "povpraševanje do sedaj točno neugotovljene osebe po imenu x." ne odstopa od očitka obtožbe, da je omenjena oseba navezala stik z obsojencem zaradi nabave večje količine heroina za italijanske kupce, temveč pomeni le pobližje opredelitev že v obtožbi navedene obsojenčeve vloge, zato ne gre za prekoračitev obtožbe, saj gre tudi po opisu v obtožbi za enako obsojenčevo vlogo v posredovanju pri prodaji heroina. 3. Shranjenje mamila za prodajo je eden od storitvenih načinov kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po členu 245/1 KZJ, to dejanje pa se lahko stori tudi z eventualnim naklepom.