46. člen ZKP

Pravica do plače okrajne državne tožilke je po določbi prvega odstavka 49. člena ZDT-1 v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZSS vezana na naziv, v katerega je imenovana, in ne na stvarno pristojnost sodišč oziroma zadev, ki so ji dodeljene v reševanje. Okrajni državni tožilec lahko rešuje tudi kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča in je opravljanje tega dela že upoštevano v njegovi plači. Zato ni mogoče slediti zaključku sodišča prve stopnje, da okrajni državni tožilec, ki rešuje kazenske zadeve iz pristojnosti okrožnega sodišča, opravlja višje vrednoteno delo, kot je določeno z njegovim imenovanjem, in da je posledično upravičen do višjega plačila.

Obtoženčev zagovornik je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo državnega tožilca zavrže kot nedovoljeno, saj je pod pritožbo podpisan okrajni državni tožilec, ki tudi ni predložil nobenih dokazil, da gre v predmetnem primeru za eno od izjem, ki jih določa peti odstavek 21. člena ZDT-1. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da peti odstavek 21. člena ZDT-1 določa, da pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo tudi okrajni državni tožilci, a le v okviru pooblastil, ki jih za določene vrste zadev, za posamezno zadevo, za določene vrste procesnih dejanj ali za posamezno procesno dejanje, posebej določi vodja državnega tožilstva. Po ustaljeni sodni praksi (sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 49044/2013 z dne 21. 1. 2016 in Ips 34177/2012 z dne 12. 7. 2016) pa je zahtevi iz petega odstavka 21. člena ZDT-1 zadoščeno že z obstoječim generalnim pooblastilom vodje Okrožnega državnega tožilstva, ki je deponirano pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo tudi okrajni državni tožilci, a le v okviru pooblastil, ki jih posebej določi vodja državnega tožilstva. Sodišče je ob enakem konkretnem opisu kaznivega dejanja dva obsojenca spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja umora, ostale obsojence pa za krive storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, saj je presodilo, da je smrt oškodovanca nastopila zaradi poškodb, ki so mu jih prizadejali vsi obsojenci, subjektivni odnos do njegove smrti in do ravnanj, ki so do nje vodile, pa je bil pri obsojencih različen.

Ker se očitek napadenemu sklepu nanaša na kršitev določb o krajevni pristojnosti, tako ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, prav tako pa ni podana bistvena kršitev določb iz 2.odst. 371.čl. ZKP tudi v primeru, če bi Okrožno sodišče v Kopru v zadevi (podaljšanju pripora po vloženi obtožnici) preuranjeno odločalo. V danem primeru gre za prevzem pregona po pooblastilu, predvidenem v 10.čl. Zakona o državnem tožilstvu po posebni skupini državnih tožilcev, glede katere ni dvoma, da je bila vanjo imenovana okrožna državna tožilka M.Š.-Š. Očitana kršitev 5.tč. 1.odst. 371.čl.ZKP tako ni podana.