292. člen ZKP

Če sodišče stranke ne obvesti, da je ugodilo prošnji za preložitev glavne obravnave, je procesno gledano položaj enak kot v primeru njene izrecne zavrnitve. Napačno je stališče, da je bilo sodišče dolžno, potem ko je ugotovilo, da obsojenka in njen zagovornik na glavno obravnavo nista pristopila, v vložišču preveriti, ali ni med prispelo pošto tudi morebitni predlog za preložitev glavne obravnave. Dejstvo, da se nenavzoči obdolženec ni izrekel o spremembi obtožbe, do katere je prišlo na glavni obravnavi, ne pomeni, da je v vsakem primeru ta kršitev take narave, da je vplivala na zakonitost sodbe. Če gre zgolj za milejšo pravno opredelitev, ko državni tožilec npr. zmanjša kriminalno količino in namesto kvalificirane obdolžencu očita temeljno obliko kaznivega dejanja, ali pa spremeni obtožbo, ne da bi posegel v zakonske znake kaznivega dejanja, pa se obdolženec o taki obtožbi ni mogel izjaviti, ne gre za tako kršitev, ki je vplivala na zakonitost sodbe. Na drugi strani pa je taka kršitev podana, če obsojencu ni bila dana možnost, da se izjavi o spremembi, čeprav na milejše, vendar drugovrstno kaznivo dejanje. Obsojenkin zagovornik je sicer predlaga

Nepravilna uporaba določb 5. odstavka 292. člena in 7. odstavka 357. člena ZKP v tem postopku pomeni kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi, pomanjkljiva obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje, ki ni v skladu z določbo 1. odstavka 388. člena ZKP, pa kršitev določb kazenskega postopka v pritožbenem postopku.

Sodišče pri izvajanju dokazov ni vezano na svoje prejšnje odločitve o sprejemanju ali izvajanju dokazov. Sodišče druge stopnje je ravnalo v skladu z določbo 1. odst. 62. člena KZ SFRJ, ko je izreklo obsojencu varnostni ukrep izgona tujca iz države, čeprav je bil obsojencu tak ukrep izrečen tudi z drugo sodbo.

Določbe 3. alinee 27. člena ustave Republike Slovenije ni moč razlagati tako, da sodišče ne bi smelo zavrniti izvedbe dokaza. Sodišče je v skladu z zakonom o obeh dokaznih predlogih odločilo s sklepom senata, ga razglasilo in kratko obrazložilo, to vpisalo v zapisnik in v obrazložitvi pisne sodbe navedlo, iz katerih razlogov obema predlogoma ni ugodilo. Tudi sodišče druge stopnje je v razlogih svoje sodbe presodilo navedbe pritožbe v zvezi s ponovnim uveljavljanjem obeh dokaznih predlogov, zato niti na glavni obravnavi, niti v pritožbenem postopku ni bila prekršena pravica obtoženca do obrambe.

Sodišče je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ker v sodbi ni navedlo razlogov, iz katerih ni ugodilo dokaznim predlogom, pa tudi sodišče druge stopnje, ker te kršitve ni ugotovilo, vendar iz tega razloga ni mogoče uveljavljati zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti iz razloga, da so bile kršene pravice do obrambe v predkazenskem postopku.