290. člen ZKP

Odsotnost obtoženca in njegove zagovornice je tehten in smotrn razlog za izločitev postopka v kazenski zadevi, kjer je bilo več soobtožencev v priporu in je bila zato zadeva nujna po samem zakonu. Zahtevan hiter tek postopka zato ne dopušča zastojev zaradi razlogov na strani zgolj enega od obtožencev, potrebe po kakšni bolj eksplicitni obrazložitvi sklepa po 33. členu ZKP, pritožbeno sodišče ne prepozna, ne navajata pa jo niti pritožnika. Okoliščina, da je sodnik predhodno sodil soobtoženim iz enotnega kazenskega postopka, sama po sebi ne predstavlja zadostnega razloga za dvom o nepristranskosti sodnika v poznejšem kazenskem postopku zoper pritožnika. Treba je presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera dvom o nepristranskosti sodnika objektivno utemeljen. V skladu z ustaljeno prakso ESČP je objektivni vidik nepristranskosti kršen takrat, ko zgodnejša sodba zoper soobdolžence vsebuje presojo pritožnikovih konkretnih ravnanj, o katerih je sodišče odločalo v poznejšem postopku zoper njega. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče do obtoženega A. A. v sodbi X K 5747/2020 z 20. 7. 2022, ki jo pritožnika posebej izpostavljata, do kazenskoprav

Obdolženec ima pravico, da mu sodi senat v sestavi, kot jo določa zakon. Če je sestava nezakonita, pa je nezakonita tudi izrečena sodba, in kadar pritožbeno sodišče ugotovi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v ostalem sodbe po uradni dolžnosti ne preizkusi, prav tako ne presoja utemeljenosti pritožbenih navedb. Nadomestni sodnik je navzoč pri glavni obravnavi zato, da bi lahko nadomestil sodnika porotnika, ki je član senata, če bi bil zadržan. Nadomestni sodnik porotnik je le pasivni opazovalec, na glavni obravnavi ne postavlja vprašanj in ne odloča ter ni navzoč pri posvetovanju senata, član senata pa postane in odloča v zadevi tedaj, ko eden od sodnikov porotnikov ne sodeluje več zaradi zadržanosti. V obravnavani zadevi je bilo na glavni obravnavi ves čas navzočih vseh pet članov senata, zato je bila naloga nadomestne sodnice porotnice le glavno obravnavo spremljati, ni pa smela odločati o procesnih vprašanjih, krivdi in kazni obdolženca ter drugih odločitvah, ki so sestavni del izreka sodbe. Ker je posvetovanje in glasovanje senata po prvem odstavku 115. člena ZKP tajno, nadomestna sodnica porotnica ni smela biti prisot

Zgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa). Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.

Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki 1. odst. 371. člena ZKP je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil s pravnomočno odločbo izločen iz sojenja. Nepravilna sestava senata torej pomeni, da senat ni bil sestavljen tako, kot zahteva zakon, nepravilna sestava senata pa je seveda tudi takrat, kadar je nepravilno številčno razmerje med sodniki in sodniki porotniki. Razmerje predsednik senata in trije sodniki porotniki je nepravilno številčno razmerje. Takšna sestava senata je tako v nasprotju z določbo 25. člena ZKP. Za nepravilno sestavo senata gre, če je pri sprejemu sodbe sodeloval tudi nadomestni sodnik porotnik iz 290. člena ZKP. Sodišče v obrazložitvi sodbe obrazloži vsa tista odločilna dejstva, ki so navedena v izreku sodbe in izhajajo iz opisa posameznih kaznivih dejanj. Navedeni morajo biti konkretni razlogi, zakaj sodišče določeno odločilno dejstvo, navedeno v sodbenem izreku v opisu dejanja, to je dejstvo, zaradi katerega šteje, da je obtoženec dejanje storil in da ga je storil tako, kot je v opisu dejanja navedeno, šteje za do

Če sodišče pri ugotavljanju določenih okoliščin ugotovi, da sicer na splošno resnicoljubni zagovor glede konkretne okoliščine ni sprejemljiv, ne gre za kršitev v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Državno tožilstvo lahko spremeni obtožbo tako, da vključi v opis okoliščino, ki je bila poznana že ob vložitvi obtožnice, ker se je ocena njenega pomena spremenila. Če obtoženec ni bil navzoč pri izvajanju nekaterih dokazov, ker je bil v skladu z 2. odstavkom 302. člena ZKP odstranjen iz sodne dvorane, navzoč pa je bil njegov zagovornik, to ni utemeljen razlog za ponovitev dokazov v obdolženčevi navzočnosti.