iuris
§ zakonZakon o kazenskem postopku · ZKP · velja od 1. 1. 1995

263. člen ZKP

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 27. 3. 2025Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba I Ips 17010/2017Vrhovno sodišče RS · 2025

    Ker razlogi sodbe institucionalno sledijo njenemu izreku, ki pri obsodilni sodbi po 1. točki prvega odstavka 359. člena ZKP, vsebuje opis (navedbo) dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja in tistih, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona, je jasno, da se bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP praviloma nanaša na prvostopenjsko in ne na drugostopenjsko sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč tisto, ki s sodbo odloča o dokazovanih dejstvih in okoliščinah kot so opisana v obtožbi po 2. točki prvega odstavka 263. člena oziroma po prvem odstavku 434. člena ZKP, medtem ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi, glede katere se je po prvem odstavku 395. člena ZKP dolžno izjaviti tako, da v obrazložitvi sodbe presodi njene navedbe. Po drugem odstavku 329. člena ZKP dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo. Dokazovanje poteka po tretjem odstavku 329. člena ZKP po predlogih strank in zagovornika ter po uradni dolžnosti sodišča, v obeh primerih pa po domnevani predhodni oceni o potrebnosti dokazovanja z vidika popolno in pravilno ugotovljenega deja

  • VSL sklep Kp 167/94Višje sodišče v Ljubljani · 1994

    Rok, ki ga je sodišče dalo javnemu tožilcu na njegovo zahtevo za popravo obtožnice, je le instrukcijski, zato prekoračenje tega roka nima nobenih pravnih posledic za obtožbo javnega tožilca.

  • VSL sklep Kp 1545/93Višje sodišče v Ljubljani · 1993

    Obtožnega predloga ni moč zavreči samo zaradi nepopolnega opisa kaznivega dejanja, ampak ga vrniti javnemu tožilcu v popravo (čl. 263/II ZKP).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Povezano: sklici 5Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 3. 2025
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba I Ips 17010/2017
    Vrhovno sodišče RS · 27. 3. 2025

    Ker razlogi sodbe institucionalno sledijo njenemu izreku, ki pri obsodilni sodbi po 1. točki prvega odstavka 359. člena ZKP, vsebuje opis (navedbo) dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja in tistih, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona, je jasno, da se bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP praviloma nanaša na prvostopenjsko in ne na drugostopenjsko sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč tisto, ki s sodbo odloča o dokazovanih dejstvih in okoliščinah kot so opisana v obtožbi po 2. točki prvega odstavka 263. člena oziroma po prvem odstavku 434. člena ZKP, medtem ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi, glede katere se je po prvem odstavku 395. člena ZKP dolžno izjaviti tako, da v obrazložitvi sodbe presodi njene navedbe. Po drugem odstavku 329. člena ZKP dokazovanje obsega vsa dejstva, za katera sodišče misli, da so pomembna za pravilno razsojo. Dokazovanje poteka po tretjem odstavku 329. člena ZKP po predlogih strank in zagovornika ter po uradni dolžnosti sodišča, v obeh primerih pa po domnevani predhodni oceni o potrebnosti dokazovanja z vidika popolno in pravilno ugotovljenega deja

  • VSL sklep Kp 167/94
    Višje sodišče v Ljubljani · 24. 2. 1994

    Rok, ki ga je sodišče dalo javnemu tožilcu na njegovo zahtevo za popravo obtožnice, je le instrukcijski, zato prekoračenje tega roka nima nobenih pravnih posledic za obtožbo javnega tožilca.

  • VSL sklep Kp 1545/93
    Višje sodišče v Ljubljani · 22. 12. 1993

    Obtožnega predloga ni moč zavreči samo zaradi nepopolnega opisa kaznivega dejanja, ampak ga vrniti javnemu tožilcu v popravo (čl. 263/II ZKP).