211. člen ZKP
(1)Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij za namene zakonitega in pravilnega izvrševanja pripora ter zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin pripornikov in obveščanja oškodovancev o izpustitvi in pobegu pripornikov upravlja za posamezni zavod za prestajanje kazni zapora zbirko osebnih podatkov o pripornikih in oškodovancih ter obdeluje podatke iz nje.
(2)Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka obsega:
1.podatke o identiteti pripornika in o njegovem osebnem stanju:
- ime in priimek ter morebitni vzdevek;
- datum in kraj rojstva;
- podatke o prebivališču;
- enotno matično številko občana;
- davčno številko;
- osebno fotografijo;
- osnovni osebni opis;
- podatki o družinskih razmerah;
- podatki o državljanstvu;
- podatki o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v pripor in morebitni invalidnosti;
- podatki o zakonitem zastopniku;
2.podatke o sklepu o priporu:
- naziv sodišča, ki je odredilo pripor;
- opravilno številko in datum izdaje sklepa;
- kaznivo dejanje, ki ga je obdolžen;
- zakonske razloge za pripor;
3.podatke o delu, ki ga odpravlja med priporom:
- vrsta dela, ki ga opravlja;
- delovno mesto, na katerega je razporejen;
- trajanje dela in odsotnosti iz dela;
- plačilo, prejeto za opravljeno delo;
4.podatke o sprejemu v pripor, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora:
- datum in uro sprejema v pripor;
- ura, ko je bil priporniku vročen sklep;
- podatki o sklepu o podaljšanju pripora;
- podatki o sklepu o odpravi pripora;
- datum in ura izpustitve iz pripora;
5.podatke o obnašanju pripornika in disciplinskih ukrepih:
- podatki o osebnosti in vedenju pripornika;
- podatki, pomembni za izdelavo varnostne ocene in za varnost pripornika;
- vrsta disciplinskega prestopka;
- vrsta disciplinske kazni;
- trajanje disciplinske kazni;
6.podatke o osebah, s katerimi ima pripornik dovoljene stike:
- osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb in telefonske številke;
7.podatke o oškodovancu, ki je zahteval obveščanje o izpustitvi in pobegu pripornika:
- podatki o zahtevi za obveščanje;
- ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ali EMŠO, poštni naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka telefaksa oziroma drugi kontaktni podatki.
(3)Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij zbira osebne podatke za zbirke podatkov o pripornikih iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka neposredno od pripornika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb pa le na podlagi pripornikove pisne privolitve. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se podatki o priporniku, kadar je to mogoče, zbirajo pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih ter javnih zavodih. Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij zbira osebne podatke za zbirke podatkov o osebah iz 7. točke prejšnjega odstavka od pripornika ali neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, podatke za zbirke o oškodovancu iz 8. točke prejšnjega odstavka pa od policije, državnega tožilstva, centra za socialno delo in sodišča (četrti odstavek 65.a člena), lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.
(4)Podatki iz zbirke podatkov se obdelujejo, dokler traja pripor; po odpravi pripora se podatki arhivirajo in se hranijo deset let na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, nato pa se brišejo. Podatki o pripornikih, ki po priporu nastopijo kazen zapora ali mladoletniškega zapora, se še naprej hranijo in obdelujejo v zbirki podatkov v skladu zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o hrambi in obdelovanju podatkov o obsojencih na prestajanju kazni zapora in osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora.
(5)Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij kot upravljavec zbirke podatkov o pripornikih, osebah, s katerimi imajo priporniki dovoljene stike, in oškodovancih iz drugega odstavka tega člena posreduje uporabnikom podatke iz te zbirke, če jih v skladu z zakonom potrebujejo za odločanje v postopkih ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
- VSC Sklep II Kp 39551/2018Višje sodišče v Celju · 2022
S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP.
- VSK Sklep I Kp 52339/2018Višje sodišče v Kopru · 2019
Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na
- VSRS Sklep II Ips 189/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
Dokler ni ugotovljeno, katere so bile in do kdaj so obstajale tiste okoliščine, ki so morebiti vendarle preprečevale vrnitev zaseženih deviz pred 18.8.1997 (oziroma obratno: okoliščine, ki so terjale odlašanje z vrnitvijo vse do navedenega datuma), je materialnopravno zmotno sklepanje o pravilnosti postopanja sodišča zgolj na podlagi dejstva, da so bile tožnici vrnjene zasežene devize še pred pravnomočnostjo v kazenskem postopku izdane oprostilne sodbe.
Različice besedila: 7Pokaži ▾
- od 17. 2. 2026 · trenutno
- 5. 7. 2024 – 16. 2. 2026
- 5. 1. 2021 – 4. 7. 2024
- 12. 4. 2019 – 4. 1. 2021
- 21. 11. 2011 – 11. 4. 2019
- 16. 1. 1999 – 20. 11. 2011
- 24. 12. 1994 – 15. 1. 1999
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 12. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep II Kp 39551/2018Višje sodišče v Celju · 21. 12. 2022besedilo 2021–2024
S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP.
- VSK Sklep I Kp 52339/2018Višje sodišče v Kopru · 8. 3. 2019besedilo 2011–2019
Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na
- VSRS Sklep II Ips 189/2003Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 2004besedilo 1999–2011
Dokler ni ugotovljeno, katere so bile in do kdaj so obstajale tiste okoliščine, ki so morebiti vendarle preprečevale vrnitev zaseženih deviz pred 18.8.1997 (oziroma obratno: okoliščine, ki so terjale odlašanje z vrnitvijo vse do navedenega datuma), je materialnopravno zmotno sklepanje o pravilnosti postopanja sodišča zgolj na podlagi dejstva, da so bile tožnici vrnjene zasežene devize še pred pravnomočnostjo v kazenskem postopku izdane oprostilne sodbe.
- VSL sodba I Kp 205/2000Višje sodišče v Ljubljani · 12. 4. 2000besedilo 1999–2011
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zagovor obdolženca, da mu je ukradeni avtoradio izročil slučajni znanec kot nadomestilo za posojeni denar, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil obdolžencu ukradeni avtoradio zasežen komaj uro in pol po storjenem kaznivem dejanju, prodajalec v trgovini pa je obdolženca spoznal kot tistega, ki si je avtoradio neposredno pred tem ogledoval. Ker tako tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženec, je pritožbo obdolženčeve zagovornice glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zavrnilo kot neutemeljeno.
- VSC sodba Kp 35/2000Višje sodišče v Celju · 14. 3. 2000besedilo 1999–2011
Nadaljevano kaznivo dejanje je eno samo kaznivo dejanje zato obdolženega ni mogoče spoznati za krivega kaznivih dejanj, ki po svoji vsebini in času storitve sovpadajo z navedenim kaznivim dejanjem za katerega je bil obdolženi že pravnomočno obsojen.
- VSRS Sodba II Ips 301/98Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 1999besedilo 1999–2011
Odgovornost za škodo, nastalo zaradi kazenskega postopka in kakršna naj bi bila preostala v tem postopku še sporna premoženjska škoda, pa so mimo Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 172 in dr.) urejali še tedaj veljavni ustavi (bivše federacije to je zvezna v členu 199. in republiška, v členu 248) ter Zakon o notranjih zadevah (Ur. list SRS, št. 28/80 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom organov pregona) in Zakon o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10/77 - člen 70 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom sodnika). Odgovornost države za tako škodo je temeljila na načelih o odgovornosti za drugega ter je bila država, to je toženka lahko odgovorna le za krivdno ravnanje svojih delavcev. Po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj je bil tožnikov devizni znesek 5.000 DEM zasežen v zvezi s kazenskim postopkom, v katerem je bil oproščen obtožbe. Glavnica je bila tožniku vrnjena takoj po končanem kazenskem postopku. Sporno škodo naj bi predstavljale le izgubljene obresti od navedene glavnice, ki bi jih tožnik dobil, če glavnica ne bi bila zasežena v času od 17.6. do 4.11.1986. Ker pa sodišči nižjih stopenj nista ugotovili protipravnega ravnanja delavcev organ