iuris
§ zakonZakon o kazenskem postopku · ZKP · velja od 1. 1. 1995

211. člen ZKP

Sodna praksa: 6 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 12. 2022Vse odločbe ↓
  • VSC Sklep II Kp 39551/2018Višje sodišče v Celju · 2022

    S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP.

  • VSK Sklep I Kp 52339/2018Višje sodišče v Kopru · 2019

    Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na

  • VSRS Sklep II Ips 189/2003Vrhovno sodišče RS · 2004

    Dokler ni ugotovljeno, katere so bile in do kdaj so obstajale tiste okoliščine, ki so morebiti vendarle preprečevale vrnitev zaseženih deviz pred 18.8.1997 (oziroma obratno: okoliščine, ki so terjale odlašanje z vrnitvijo vse do navedenega datuma), je materialnopravno zmotno sklepanje o pravilnosti postopanja sodišča zgolj na podlagi dejstva, da so bile tožnici vrnjene zasežene devize še pred pravnomočnostjo v kazenskem postopku izdane oprostilne sodbe.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026
Različice besedila: 7Pokaži ▾
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

6 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 12. 2022
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–6 od 6
  • VSC Sklep II Kp 39551/2018
    Višje sodišče v Celju · 21. 12. 2022besedilo 2021–2024

    S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP.

  • VSK Sklep I Kp 52339/2018
    Višje sodišče v Kopru · 8. 3. 2019besedilo 2011–2019

    Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na

  • VSRS Sklep II Ips 189/2003
    Vrhovno sodišče RS · 25. 3. 2004besedilo 1999–2011

    Dokler ni ugotovljeno, katere so bile in do kdaj so obstajale tiste okoliščine, ki so morebiti vendarle preprečevale vrnitev zaseženih deviz pred 18.8.1997 (oziroma obratno: okoliščine, ki so terjale odlašanje z vrnitvijo vse do navedenega datuma), je materialnopravno zmotno sklepanje o pravilnosti postopanja sodišča zgolj na podlagi dejstva, da so bile tožnici vrnjene zasežene devize še pred pravnomočnostjo v kazenskem postopku izdane oprostilne sodbe.

  • VSL sodba I Kp 205/2000
    Višje sodišče v Ljubljani · 12. 4. 2000besedilo 1999–2011

    Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo zagovor obdolženca, da mu je ukradeni avtoradio izročil slučajni znanec kot nadomestilo za posojeni denar, saj je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil obdolžencu ukradeni avtoradio zasežen komaj uro in pol po storjenem kaznivem dejanju, prodajalec v trgovini pa je obdolženca spoznal kot tistega, ki si je avtoradio neposredno pred tem ogledoval. Ker tako tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma, da je storilec kaznivega dejanja prav obdolženec, je pritožbo obdolženčeve zagovornice glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zavrnilo kot neutemeljeno.

  • VSC sodba Kp 35/2000
    Višje sodišče v Celju · 14. 3. 2000besedilo 1999–2011

    Nadaljevano kaznivo dejanje je eno samo kaznivo dejanje zato obdolženega ni mogoče spoznati za krivega kaznivih dejanj, ki po svoji vsebini in času storitve sovpadajo z navedenim kaznivim dejanjem za katerega je bil obdolženi že pravnomočno obsojen.

  • VSRS Sodba II Ips 301/98
    Vrhovno sodišče RS · 6. 5. 1999besedilo 1999–2011

    Odgovornost za škodo, nastalo zaradi kazenskega postopka in kakršna naj bi bila preostala v tem postopku še sporna premoženjska škoda, pa so mimo Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, člen 172 in dr.) urejali še tedaj veljavni ustavi (bivše federacije to je zvezna v členu 199. in republiška, v členu 248) ter Zakon o notranjih zadevah (Ur. list SRS, št. 28/80 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom organov pregona) in Zakon o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10/77 - člen 70 - v zvezi z nezakonitim ali nepravilnim delom sodnika). Odgovornost države za tako škodo je temeljila na načelih o odgovornosti za drugega ter je bila država, to je toženka lahko odgovorna le za krivdno ravnanje svojih delavcev. Po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj je bil tožnikov devizni znesek 5.000 DEM zasežen v zvezi s kazenskim postopkom, v katerem je bil oproščen obtožbe. Glavnica je bila tožniku vrnjena takoj po končanem kazenskem postopku. Sporno škodo naj bi predstavljale le izgubljene obresti od navedene glavnice, ki bi jih tožnik dobil, če glavnica ne bi bila zasežena v času od 17.6. do 4.11.1986. Ker pa sodišči nižjih stopenj nista ugotovili protipravnega ravnanja delavcev organ