210. člen ZKP

Pritožbene navedbe, da se v obravnavani zadevi uporabljajo določbe 80. člena ZIKS-1, ki določa postopek za premestitev obsojencev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda, niso utemeljene. Po oceni pritožbenega sodišča se navedena določba glede pripornikov ne uporablja najprej zato, ker bi po tem stališču sodišče sploh ne bilo pristojno za odločitev o premestitvi, drugič pa tudi zato, ker je pritožnik, ko pravno podlago za uporabo določb ZIKS-1 vidi v 213.č členu ZKP, spregledal, da se na isti pravni podlagi določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij in na njegovi podlagi izdanih predpisov smiselno uporabljajo le v primeru, če z ZKP in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (v obravnavani zadevi Pravilnikom o izvrševanju pripora), ni drugače določeno. V obravnavani zadevi je drugače določeno v ZKP v 209. do 213.d členu ter v predpisu izdanem na njegovi podlagi, to je v Pravilniku o izvrševanju pripora. Slednjega je na podlagi 84. člena ZKP-A izdal minister, pristojen za pravosodje, 85. člen prej navedenega zakona pa je še izrecno določil, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki se nanašajo na

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil vsem trem obdolžencem obrazložen sklep o priporu vročen po poteku oseminštirideseturnega roka od prve privedbe k preiskovalnemu sodniku, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 202. člena ZKP. Zaradi takšnega postopanja sodišča je bilo odloženo udejanjanje pravice obdolžencev do učinkovite pritožbe. Ni pa bila s tem zagrešena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala na zakonitost sklepa o odreditvi pripora in narekovala razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Obdolženemu D. je bil obrazložen sklep o priporu res vročen po poteku štiriindvajseturnega roka iz drugega odstavka 20. člena Ustave, ravno tako je podana tudi očitana kršitev določb drugega in četrtega odstavka 210. člena ZKP. Prepozna vročitev obrazloženega sklepa o priporu priporniku in zavodu ne vpliva na zakonitost samega sklepa o priporu, z vročitvijo katerega je bilo takšno začasno nezakonito stanje odpravljeno. Glede na kratke zakonske roke, ki so predpisani za odločanje o priporu, ter glede na večje število obdolžencev in večji obseg spisa je po presoji Vrhovnega sodišča nemogoče, da bi imel vsak od obdolžencev oziroma zagovornikov polju

Izjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku; zakon pa ne predpisuje nobenih posebnih ali drugačnih okoliščin za presojo ponovitvene nevarnosti kot v rednem postopku. Prejšnje obsodbe za kazniva dejanja in kazni za prekrške se lahko upoštevajo pri presoji obstoja ponovitvene nevarnosti kot okoliščina, ki pojasnjuje osumljenčeve osebne lastnosti, njegovo prejšnje življenje in okolje, v katerem živi.

Sklep, da je pri obdolžencu, ki kratek čas po odpustu s prestajanja zaporne kazni stori nova kazniva dejanja in je zaradi tega priprt, še krajši čas po odpravi tega pripora pa stori še eno kaznivo dejanje, podana velika verjetnost (realna nevarnost), da bo kazniva dejanja ponavljal, je povsem utemeljen in razumen.

Z nezakonito opravljeno preiskavo pridobljeni dokaz ni mogoče uporabiti v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti. Kršitev delovne obveznosti mora biti ugotovljena z gotovostjo, sicer je v dvomu potrebno odločiti v korist obdolženega delavca (in favorem defensionis).