115. člen ZKP

Odsotnost obtoženca in njegove zagovornice je tehten in smotrn razlog za izločitev postopka v kazenski zadevi, kjer je bilo več soobtožencev v priporu in je bila zato zadeva nujna po samem zakonu. Zahtevan hiter tek postopka zato ne dopušča zastojev zaradi razlogov na strani zgolj enega od obtožencev, potrebe po kakšni bolj eksplicitni obrazložitvi sklepa po 33. členu ZKP, pritožbeno sodišče ne prepozna, ne navajata pa jo niti pritožnika. Okoliščina, da je sodnik predhodno sodil soobtoženim iz enotnega kazenskega postopka, sama po sebi ne predstavlja zadostnega razloga za dvom o nepristranskosti sodnika v poznejšem kazenskem postopku zoper pritožnika. Treba je presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera dvom o nepristranskosti sodnika objektivno utemeljen. V skladu z ustaljeno prakso ESČP je objektivni vidik nepristranskosti kršen takrat, ko zgodnejša sodba zoper soobdolžence vsebuje presojo pritožnikovih konkretnih ravnanj, o katerih je sodišče odločalo v poznejšem postopku zoper njega. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče do obtoženega A. A. v sodbi X K 5747/2020 z 20. 7. 2022, ki jo pritožnika posebej izpostavljata, do kazenskoprav

Neutemeljeni so pritožbeni očitki o kršitvi 339. in 355. člena ZKP, ki se nanašajo na izvajanje dokazov, t.j. da naj bi izpodbijana sodba temeljila na dokazih, ki jih sodišče ni izvedlo na glavni obravnavi. Pritožnik svoje trditve utemeljuje s trajanjem branja listinskih dokazov, t.j. s časom, ki izhaja iz posameznih zapisnikov narokov glavne obravnave, ki ne omogoča branja zabeleženega obsežnega gradiva, da je bilo branje po vsebini zgolj formalen vnos opisa listin v zapisnik. Glede branja listin na naroku glavne obravnave 25. 8. 2021 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je senat vpogledal in prebral tri kazenske spise in dve izjavi N. N., kar je zgolj na videz obsežno in to ni moglo ostati neznano niti pritožnikom. Gre namreč za tri, iz predmetnega postopka izločene kazenske zadeve, soobtoženih L. L. (XX K 10668/21), M. M. (XX K 2738/21) in N. N. (X K 8327/21), ki so krivdo po obtožbi priznali (obtožena L. L. in M. M. sta sklenila sporazum, N. N. pa je krivdo priznal na PON) in jim je bila že izrečena sodba. V tem smislu je branje teh kazenskih zadev po vsebini seznanitev s priznanji krivde soobtoženih in izdanimi sodbami, sodbe pa tudi sicer niso dokaz temveč pravno dejstvo

Obdolženec ima pravico, da mu sodi senat v sestavi, kot jo določa zakon. Če je sestava nezakonita, pa je nezakonita tudi izrečena sodba, in kadar pritožbeno sodišče ugotovi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, v ostalem sodbe po uradni dolžnosti ne preizkusi, prav tako ne presoja utemeljenosti pritožbenih navedb. Nadomestni sodnik je navzoč pri glavni obravnavi zato, da bi lahko nadomestil sodnika porotnika, ki je član senata, če bi bil zadržan. Nadomestni sodnik porotnik je le pasivni opazovalec, na glavni obravnavi ne postavlja vprašanj in ne odloča ter ni navzoč pri posvetovanju senata, član senata pa postane in odloča v zadevi tedaj, ko eden od sodnikov porotnikov ne sodeluje več zaradi zadržanosti. V obravnavani zadevi je bilo na glavni obravnavi ves čas navzočih vseh pet članov senata, zato je bila naloga nadomestne sodnice porotnice le glavno obravnavo spremljati, ni pa smela odločati o procesnih vprašanjih, krivdi in kazni obdolženca ter drugih odločitvah, ki so sestavni del izreka sodbe. Ker je posvetovanje in glasovanje senata po prvem odstavku 115. člena ZKP tajno, nadomestna sodnica porotnica ni smela biti prisot

Zgolj vest o kaznivem dejanju ne pomeni pridobitve dokazov o tem dejanju oziroma z ničimer ne izkazuje vzročne zveze med pridobitvijo izvornega, domnevno nedovoljenega, in na njegovi podlagi pridobljenega dokaza (t.i. sadež zastrupljenega drevesa). Vsi elementi kaznivega dejanja zastarajo takrat, ko zastara pregon kaznivega dejanja kot celote, ne glede na to, ali katero od izvršitvenih ravnanj sicer pomeni samostojno kaznivo dejanje.

Sklep sodišča o sojenju v nenavzočnosti na glavni obravnavi velja vse do konca glavne obravnave, oziroma do trenutka, ko sodišče bodisi samo, bodisi na predlog strank presodi, da se je procesna situacija tako spremenila, da pogoji za sojenje v nenavzočnosti niso več podani. Zahteva, da mora biti pri preiskavi odvetniške pisarne navzoč predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije, ne velja za hišne preiskave zunaj prostorov odvetniške pisarne, tudi če gre za prostore strank odvetniške pisarne ali za prostore, kjer odvetnik ali njegovi zaposleni občasno rešujejo kakšen spis in ga s tem namenom odnesejo iz odvetniške pisarne. Veljavnost procesnih ravnanj se vrednoti po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo procesno dejanje opravljeno.

Posredovanje pri nakupu ali prodaji mamila je dejanje tretje osebe, ki je različna od kupca in prodajalca in ki je usmerjeno v sklenitev dogovora med kupcem in prodajalcem o kupoprodaji droge; posrednik pri tem dela za naročnika, torej za račun drugega.

V primeru, ko teče enotesn postopek zoper več obdolžencev (subjektivna zveznost) zaradi več različnih kaznivih dejanj (objektivna zveznost) in je kazenski postopek pravnomočno končan le zoper nekatere od obdolžencev, od katerih so nekateri vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, zoper druge pa je bila sodba razveljavljena in vrnjena v novo sojenje, lahko pride pravilo, da je treba z eno sodno odločbo odločiti o zadevi v celoti in je zahteva za varstvo zakonitosti dopustna šele po pravnomočno končanem postopku glede vseh obdolžencev in vseh kaznivih dejanj, v konflikt z načelom o sojenju v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščina, da je bila priča pred zaslišanjem seznanjena z vsebino kakšnega dokaza, sama po sebi ne izključuje zaslišanja te priče in zato njena izpovedba ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, utegne pa ta okoliščina vplivati na oceno verodostojnosti priče. Zakonitost prestrežene komunikacije se presoja po tem, ali je bila odredba za nadzor telekomunikacij zakonita in ali je bila izvršitev odredbe v skladu z odredbo. Zakonitost delovanja tehničnega sredstva za prenos telekomunikacij na zakonitost odredbe in njene