99. člen KZ

Odstop od sicer zavezujoče določbe šestega odstavka 244.a člena ZKP, ki pri videokonferenčnem zaslišanju priče zahteva navzočnost pristojne osebe pristojnega organa zaprošene države, je bil v konkretni procesni situaciji izjemoma, vendar razumno utemeljen v tedanjih (neponovljivih) izrednih razmerah zaradi pandemije nalezljive bolezni covid-19. Hkrati je bilo namenu šestega odstavka 244.a člena ZKP zadoščeno s skrbnim preverjanjem istovetnosti priče na drugačne načine, zato zaslišanje kot procesno dejanje ni bilo nezakonito. S spremembo obtožnice konkretizirani časovni parametri izvrševanja kaznivega dejanja, ki so vsebinsko izhajali že iz sklepa o preiskavi in obrazložitve obtožnice ter so bili predmet dokazovanja na glavni obravnavi, ne predstavljajo elementa presenečenja, zaradi katerega bi bil obsojenec spravljen v neugodnejši procesni položaj, njegova pravica do obrambe pa bi bila nedopustno okrnjena. Posledično je bil tudi enourni rok, ki ga je sodišče prve stopnje določilo za pripravo obrambe po spremenjeni obtožnici, povsem primeren. Pojem nedovoljenih nagrad (koristi) je treba razlagati v izključni povezavi z namenom, zaradi katerega so bile nagrade zahtevan

Tožena stranka je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi obvestila Okrožnega tožilstva v Parizu, da je bila tožeča stranka obsojena na osem mesecev zaporne kazni, od tega štiri mesece pogojno. Takšen sklep bi bil utemeljen le, če bi bila tožeča stranka pravnomočno obsojena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in če bi bila tudi obsojena na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece. V konkretnem primeru pa izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da je sodba, s katero je bila tožeča stranka obsojena, postala pravnomočna.

Neizpolnjevanje pogoja nekaznovanosti pomeni za delavce na obrambnem področju pravno posledico obsodbe iz prvega odstavka 99. člena KZ. Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanja izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. To velja tudi pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

V četrtem odstavku 99. člena KZ je določeno, da se za storilca sme uporabiti samo tista pravna posledica obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob času storitve kaznivega dejanja. Glede na to, da ZObr tega vprašanja ne ureja, je potrebno uporabiti navedeno splošno določbo KZ, na podlagi katere določb 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr ni mogoče uporabiti v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno pred uveljavitvijo teh določb ZObr (pred 13. 6. 2002).

Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe pete alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.

Prenehanje delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker pa pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba oziroma sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena, in ker je bila tožniku izrečena le denarna kazen, je sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje nezakonit.

Določbe 5. alineje 3. odstavka v zvezi s 7. odstavkom 88. člena Zobr, ki predvideva izdajo ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če je delavec obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni mogoče uporabiti, ker je bil tožnik v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja goljufije pravnomočno pogojno obsojen. Glede na določbo 2. odstavka 99. člena KZ pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma mu je bila kazen odpuščena.

Določb 5. alineje tretjega odstavka in v zvezi s tem sedmega odstavka 88. člena ZObr ni mogoče uporabiti v primerih, če je bila delavcu na obrambnem področju v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno izrečena le denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin oziroma, če mu je bila kazen odpuščena.

Čeprav so v 88. členu ZObr opredeljeni pogoji za sklenitev in obstoj delovnega razmerja oseb, ki opravljajo poklicno delo na obrambnem področju, imajo določbe o opredelitvi in pomenu predkaznovanosti istočasno vse značilnosti pravnih posledic obsodbe iz 99. in 100. člena KZ. Zato je potrebno določbe 5. alineje tretjega odstavka in sedmega odstavka 88. člena ZObr razlagati ob hkratnem upoštevanju navedenih določb KZ o pravnih posledicah obsodbe.

Ker je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo novele ZObr-C, s katero je bila določena pravna posledica obsodbe iz 7. odst. 88. čl. ZObr, mu tožena stranka zaradi prepovedi retroaktivnosti ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da je bil pravnomočno obsojen šele po uveljavitvi novele ZObr-C.

Prenehanja delovnega razmerja zaradi pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma zaradi obsodbe na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev predstavlja pravno posledico obsodbe. Ker glede pravne posledice obsodbe velja prepoved retroaktivne veljavnosti, prenehanje delovnega razmerja tožnika zaradi dejanja, ki je bilo storjeno pred uveljavitvijo ZObr-C, ni bilo zakonito.

Določba, ki je bila v ZObr dodana z novelo C in po kateri delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo ali kot civilna oseba dela v vojski, na podlagi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju nad tri mesece, preneha delovno razmerje z dveh vročitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe, predstavlja pravno posledico obsodbe v smislu 99. člena KZ. Zaradi načela prepovedi retroaktivnosti se za storilca smejo uporabiti samo tiste pravne posledice obsodbe, ki so bile v zakonu določene v času storitve kaznivega dejanja. To pomeni, da je sklep o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja nezakonit, saj je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo ZObr-C.

Z odločbo o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence prenehajo tudi vse njene pravne posledice, vendar pa to niso stroški kazenskega postopka. Pravne posledice obsodbe so posebni institut kazenskega prava in se nanašajo na prenehanje oziroma izgubo določenih pravic ali na prepoved pridobitve določenih pravic ter nastanejo za storilca na podlagi zakona. Odločitev sodišča v obsodilni sodbi, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, je torej sestavina sodbe in ne njena pravna posledica. Z izbrisom obsodilne sodbe iz kazenske evidence torej ne prenehajo tudi obsojenčeve obveznosti iz pravnomočne obsodilne sodbe glede plačila nagrade in potrebnih izdatkov njegovega zagovornika po uradni dolžnosti.