297. člen KZ
Hudodelsko združevanje
(1)Kdor sodeluje v organizirani hudodelski združbi, ki ima namen izvrševati kazniva dejanja, za katera se sme izreči kazen več kot treh let zapora, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)Kdor ustanovi ali vodi združbo iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(3)Storilcu kaznivega dejanja iz prejšnjih odstavkov, ki prepreči nadaljnje izvrševanje teh dejanj, ali razkrije podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj, se sme kazen za ta dejanja omiliti v skladu s 3. točko 42. člena tega zakonika.
- VSC sodba Kp 314/2007Višje sodišče v Celju · 2007
Konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja pri osebnih kaznivih dejanjih praviloma ni mogoč. Enako velja, če se obdolžencu očitajo raznovrstna kazniva dejanja iz treh poglavij posebnega dela KZ. Sodišče je dolžno obrazložiti samo tiste odločitve, ki so navedene v izreku. Zato ni dolžno obrazlagati, zakaj ni sprejelo drugačnih obrazložitev.
- VSRS Sodba I Ips 76/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Za storilca kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku 311. člena KZ lahko velja le tisti član združbe, ki je storil dejanje iz 2. odstavka tega člena. Zgolj članstvo v združbi za izvrševanje takih dejanj za obstoj tega kaznivega dejanja ne zadostuje. Da lahko posameznega člana združbe opredelimo kot storilca kaznivega dejanja, je nujno, da ta uresniči ali odločilno prispeva k uresničitvi vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja. Zgolj ustanovitev ali članstvo v združbi ob ostalih pogojih, ki jih zahteva zakon, predstavlja kaznivo dejanje po določbi 1. oziroma 2. odstavka 297. člena KZ. Do odgovora na vprašanje, ali je udeleženec pri kaznivem dejanju sostorilec, lahko pridemo z odgovorom na vprašanje, kako bi bilo z uspehom kriminalnega podviga, če bi ta od dejanja odstopil tik pred njim oziroma med njegovim izvrševanjem. Če bi bilo v tem primeru kriminalni podvig mogoče izvršiti s precejšnjimi težavami ali pa sploh ne, je prispevek take osebe odločilen, zato gre za sostorilca.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 9. 2007Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC sodba Kp 314/2007Višje sodišče v Celju · 11. 9. 2007
Konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja pri osebnih kaznivih dejanjih praviloma ni mogoč. Enako velja, če se obdolžencu očitajo raznovrstna kazniva dejanja iz treh poglavij posebnega dela KZ. Sodišče je dolžno obrazložiti samo tiste odločitve, ki so navedene v izreku. Zato ni dolžno obrazlagati, zakaj ni sprejelo drugačnih obrazložitev.
- VSRS Sodba I Ips 76/2001Vrhovno sodišče RS · 12. 9. 2002
Za storilca kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku 311. člena KZ lahko velja le tisti član združbe, ki je storil dejanje iz 2. odstavka tega člena. Zgolj članstvo v združbi za izvrševanje takih dejanj za obstoj tega kaznivega dejanja ne zadostuje. Da lahko posameznega člana združbe opredelimo kot storilca kaznivega dejanja, je nujno, da ta uresniči ali odločilno prispeva k uresničitvi vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja. Zgolj ustanovitev ali članstvo v združbi ob ostalih pogojih, ki jih zahteva zakon, predstavlja kaznivo dejanje po določbi 1. oziroma 2. odstavka 297. člena KZ. Do odgovora na vprašanje, ali je udeleženec pri kaznivem dejanju sostorilec, lahko pridemo z odgovorom na vprašanje, kako bi bilo z uspehom kriminalnega podviga, če bi ta od dejanja odstopil tik pred njim oziroma med njegovim izvrševanjem. Če bi bilo v tem primeru kriminalni podvig mogoče izvršiti s precejšnjimi težavami ali pa sploh ne, je prispevek take osebe odločilen, zato gre za sostorilca.