287. člen KZ
Pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
(1)Kdor skriva storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali mu s skrivanjem orodja, sledov ali kako drugače pomaga, da ga ne odkrijejo, ali kdor skriva obsojenca ali stori kaj drugega z namenom, da se ne bi izvršila kazen ali izrečeni varnostni ukrep, ali da se ne bi uporabil vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2)Če gre za pomoč po prejšnjem odstavku storilcu kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora tridesetih let, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(3)Kazen za dejanje iz prvega odstavka tega člena ne sme biti ne po vrsti ne po višini hujša od kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje osebe, kateri je storilec pomagal.
(4)Za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena se ne kaznuje tisti, ki mu je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ali krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Če se katera od oseb, navedenih v tem odstavku, ne kaznuje za kaznivo dejanje iz prvega ali drugega odstavka, se za pomoč storilcu pri storitvi kaznivega dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena ne kaznuje niti njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti.
(5)Če se pregon storilca kaznivega dejanja začne na predlog, se tudi storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena preganja na predlog.
- VSRS Sodba I Ips 281/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Če se opis obsojenčevega ravnanja nanaša na predmeta, ki sta bila uporabljena pri istem kaznivem dejanju (istega storilca), je treba njegovo ravnanje opredeliti kot eno kaznivo dejanje pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju po prvem odstavku 287. člena KZ. Zakon o kazenskem postopku ne določa obveznosti sodišča, da še posebej obrazloži odločitev za izrek najvišje predpisane kazni.
- VSRS Sodba I Ips 461/2007Vrhovno sodišče RS · 2008
Če obsojenec (s sostorilci) vdre v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva in prenese sredstva na svoj račun ter kasneje dvigne ta sredstva, izpolni vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.
- VSL sklep I Kp 1184/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2007
Predmetno kaznivo dejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, pri čemer ima storilec namen, da se storilec predhodno storjenega kaznivega dejanja ne odkrije ali da se prepreči izvršitev sankcije. Kar zadeva pomoč storilcu predhodno storjenega kaznivega dejanja, pa je dejansko kazniva le pomoč storilcem kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mednje sodijo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, in sicer ne glede na višino kazni. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, se ne uvrščajo kot predhodno kaznivo dejanje druge osebe. Uradno pregonljiva kazniva dejanja so lahko iz kazenskega zakonika ali iz stranske kazenske zakonodaje. Ta kazniva dejanja so lahko dokončana ali le poskušena, če je poskus kazniv, oziroma so lahko pripravljalna dejanja, če so kazniva. Povprečno razgledanemu človeku pa je jasno, da se pripor praviloma odreja zaradi hujših kaznivih dejanj, ki so tudi uradno pregonljiva kazniva dejanja
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 4. 2010Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 281/2009Vrhovno sodišče RS · 15. 4. 2010
Če se opis obsojenčevega ravnanja nanaša na predmeta, ki sta bila uporabljena pri istem kaznivem dejanju (istega storilca), je treba njegovo ravnanje opredeliti kot eno kaznivo dejanje pomoči storilcu po storjenem kaznivem dejanju po prvem odstavku 287. člena KZ. Zakon o kazenskem postopku ne določa obveznosti sodišča, da še posebej obrazloži odločitev za izrek najvišje predpisane kazni.
- VSRS Sodba I Ips 461/2007Vrhovno sodišče RS · 31. 1. 2008
Če obsojenec (s sostorilci) vdre v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva in prenese sredstva na svoj račun ter kasneje dvigne ta sredstva, izpolni vse zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.
- VSL sklep I Kp 1184/2006Višje sodišče v Ljubljani · 16. 1. 2007
Predmetno kaznivo dejanje se lahko stori le z direktnim naklepom, pri čemer ima storilec namen, da se storilec predhodno storjenega kaznivega dejanja ne odkrije ali da se prepreči izvršitev sankcije. Kar zadeva pomoč storilcu predhodno storjenega kaznivega dejanja, pa je dejansko kazniva le pomoč storilcem kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, mednje sodijo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, in sicer ne glede na višino kazni. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, se ne uvrščajo kot predhodno kaznivo dejanje druge osebe. Uradno pregonljiva kazniva dejanja so lahko iz kazenskega zakonika ali iz stranske kazenske zakonodaje. Ta kazniva dejanja so lahko dokončana ali le poskušena, če je poskus kazniv, oziroma so lahko pripravljalna dejanja, če so kazniva. Povprečno razgledanemu človeku pa je jasno, da se pripor praviloma odreja zaradi hujših kaznivih dejanj, ki so tudi uradno pregonljiva kazniva dejanja
- VSRS Sodba I Ips 61/2000Vrhovno sodišče RS · 10. 4. 2003
Kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD je storil tudi tisti, kdor je na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, jih skrival, jim prinašal hrano ali na kakršenkoli način oviral državne organe pri njihovem odkrivanju in ulovitvi. Napačno je stališče zahteve, da je bilo kaznivo dejanje podano le, če je bilo izkazano, da je bila oseba, ki ji je storilec nudil pomoč, po takratni zakonodaji tudi obsojena. Zadoščalo je, da se je ta skrivala pred oblastmi.