271. člen KZ
Izsiljevanje izjave
(1)Uradna oseba, ki pri opravljanju službe ali javnih pooblastil uporabi silo, grožnjo ali kakšno drugo nedovoljeno sredstvo ali nedovoljen način, z namenom, da bi od obdolženca, priče, izvedenca ali koga drugega izsilila izpovedbo ali kakšno drugo izjavo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)Če je bilo dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s hudim nasiljem, ali če storilec z izsiljevanjem izpovedbe povzroči hude posledice za obdolženca v kazenskem postopku, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
- VSRS Sodba I Ips 91/2013-15Vrhovno sodišče RS · 2013
Glede na besedili določb 51. člena ZTVCP in prvega odstavka 271. člena KZ je bila razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem v tem, da je storilec kaznivega dejanja s kršitvijo predpisov o cestnem prometu povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi ali premoženje precejšnje vrednosti.
- VSM Sodba in sklep II Kp 39553/2010Višje sodišče v Mariboru · 2012
Res je, da bi se obdolženi I.H. lahko odpovedal pričanju v zadevi K 34/2009 vendar se ni, ampak je preden je bil zaslišan kot priča opozorjen v smislu 236. člena ZKP izjavil, da bo pričal. Kljub danemu pravnemu pouku, da mora govoriti resnico, pa se je odločil, da bo v kazenskem postopku krivo izpovedal z namenom, da s krivim pričanjem pomaga E.H., ki je poskušal dobiti od zavarovalnice povrnjeno odškodnino za nastalo škodo na avtomobilu.
- VSM sklep I Kp 444/2008Višje sodišče v Mariboru · 2008
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ker je izrek napadene sodbe nerazumljiv in v nasprotju z njenimi razlogi. Iz izreka napadene sodbe namreč izhaja, da je obd. D.S. z goljufivim namenom spravil v zmoto B.K., D.V., D.B., J.B., Ž.K. in S.B., v nadaljevanju pa, da si je obdolženi pridobil protipravno premoženjsko korist na škodo prej navedenih, pa tudi na škodo J.B. in sicer v višini najmanj 7.511,00 € in M.P. v višini najmanj 8.700,00 €, kar sicer tudi izhaja iz obrazložitve prvostopne sodbe. Zaradi navedenega je izrek napadene sodbe nejasen in v nasprotju z njeno obrazložitvijo.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 10. 2013Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 91/2013-15Vrhovno sodišče RS · 10. 10. 2013
Glede na besedili določb 51. člena ZTVCP in prvega odstavka 271. člena KZ je bila razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem v tem, da je storilec kaznivega dejanja s kršitvijo predpisov o cestnem prometu povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi ali premoženje precejšnje vrednosti.
- VSM Sodba in sklep II Kp 39553/2010Višje sodišče v Mariboru · 16. 8. 2012
Res je, da bi se obdolženi I.H. lahko odpovedal pričanju v zadevi K 34/2009 vendar se ni, ampak je preden je bil zaslišan kot priča opozorjen v smislu 236. člena ZKP izjavil, da bo pričal. Kljub danemu pravnemu pouku, da mora govoriti resnico, pa se je odločil, da bo v kazenskem postopku krivo izpovedal z namenom, da s krivim pričanjem pomaga E.H., ki je poskušal dobiti od zavarovalnice povrnjeno odškodnino za nastalo škodo na avtomobilu.
- VSM sklep I Kp 444/2008Višje sodišče v Mariboru · 5. 12. 2008
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ker je izrek napadene sodbe nerazumljiv in v nasprotju z njenimi razlogi. Iz izreka napadene sodbe namreč izhaja, da je obd. D.S. z goljufivim namenom spravil v zmoto B.K., D.V., D.B., J.B., Ž.K. in S.B., v nadaljevanju pa, da si je obdolženi pridobil protipravno premoženjsko korist na škodo prej navedenih, pa tudi na škodo J.B. in sicer v višini najmanj 7.511,00 € in M.P. v višini najmanj 8.700,00 €, kar sicer tudi izhaja iz obrazložitve prvostopne sodbe. Zaradi navedenega je izrek napadene sodbe nejasen in v nasprotju z njeno obrazložitvijo.
- VSL sodba I Kp 344/2000Višje sodišče v Ljubljani · 10. 5. 2000
Na podlagi ponarejenih potrdil o osebnem dohodku obdolženca ter ugotovitvi, da podjetje, ki naj bi takšno potrdilo izdalo, sploh ne obstoja, nenazadnje pa tudi na podlagi zagovora obdolženca, da je bil v času storitve obeh kaznivih dejanj brez zaposlitve in prezadolžen, je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je s predložitvijo takšnih dokumentov banki, obdolženec le to poskušal ogoljufati, ko je na podlagi njih zaprosil za kredit ter je istočasno z njihovo predložitvijo storil tudi kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ. Pritožbo obdolženca, ki je takšne ugotovitve izpodbijal s ponavljanjem svojega zagovora, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.