270. člen KZ

Upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pravdno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik zaradi toženčevega udarca v nos in besed ,,kaj gledaš cigan?'', pri tem upoštevajoč obsodilno kazensko sodbo za storitev kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja po 270. členu KZ, objektivno gledano bil razžaljen, vendar svojih trditev, da so ga izrečene besede globoko prizadele in so grobo posegle v njegovo dobro ime in čast, ga razžalile in užalostile (subjektivno trpljenje), ni določneje izkazal ter tudi ni predlagal nobenih dokazov, ki bi potrdili obstoj prizadejanih duševnih bolečin. Dodati je, da škoda ni sam poseg v osebnostno sfero, pač pa duševno trpljenje, ki je s tem povzročeno.

Kljub zanikanju obd. je temu z izvedenimi dokazi dokazano, da je kot službujoči policist, torej pri opravljanju službe, z zlorabo uradnih pravic grdo ravnal z oškodovanci in enega od njih tudi žalil. Za to, da je enega sunil s pištolo pod rebra, da je bil poškodovan, druga dva pa udarjal s pestmi in pištolo in ju brcal, ni imel zakonite podlage. Ob razsoji pa ni prišlo do kršitve kazenskega postopka, saj navzočnost obd. na eni od glavnih obravnava ni bila nujna in se je lahko opravila v njegovi nenavzočnosti. Takrat zaslišana priča za razsojo ni odločilna, lahko pa bi predlagal njeno ponovno zaslišanje na glavni obravnavi, kateri je prisostvoval, pa tega ni storil.

Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči.

2. odst. 120. člena ZVCP se nanaša le na tiste primere, v katerih udeleženec v prometu odkloni podpis zapisnika o preizkusu in ne na primere, kot je obravnavani primer, ko udeleženec v prometu preizkus alkoholiziranosti v celoti odkloni, saj je v tem primeru potrebno upoštevati 3. odst. 120. člena ZVCP, ki določa, da tedaj, ko udeleženec v cestnem prometu odkloni strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje. Navedba, da policija na zasebnih zemljiščih nima pooblastil, je zmotna. Zaradi varstva zasebne lastnine, ki ga zagotavlja že 33. člen Ustave Republike Slovenije, kot tudi varstva nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave Republike Slovenije) so organi, ki izvršujejo državni monopol nad sredstvi prisile, seveda omejeni pri svojem delovanju na nepremičnem premoženju v zasebni lasti, vendar to nikakor ne pomeni, da bi bila njihova zakonska pooblastila neveljavna vselej, ko bi trčila ob interese varstva lastnine. V kolikor deluje v skladu z veljavnimi predpisi in upošteva predpisane omejitve in zahteve (na primer pridobitev odredbe za morebitno hišno preiskavo), lahko policij

Ker morajo policisti prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno, je sodišče pri ugotavljanju znakov kaznivega dejanja po 270. členu KZ kot zlorabo uradnega položaja obsojenca pri opravljanju službe (policista) oziroma kot protipravno ravnanje pravilno ocenilo zgolj tisto obsojenčevo ravnanje, ko je oškodovanca, potem ko je ta že bil na tleh, vklenjen in obvladan, na opisan način telesno poškodoval z uporabo sile, ki pa za izvedbo uradnega dejanja ni bila več potrebna. V tem primeru je uporaba sile pomenila (protipredpisno) prekoračitev tiste najmanjše sile, ki je bila potrebna za obvladanje oškodovanca - kršitelja cestno prometnih predpisov.

Zmotno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je policist ravnal zakonito in v skladu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih, ko je motorista, ki ni upošteval policijskega ukaza, od zadaj podrl z motorja na tla.

Določba 3. točke 2. odstavka 126. člena KZ zajema primere, ko oseba, ki sama po sebi nima statusa uradne osebe, v določenih primerih opravlja dejanja, kakršna sicer opravlja uradna oseba. Glede na to bi tudi učitelj lahko imel v določenih primerih lastnost uradne osebe, npr. ko izdaja spričevala, diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer bi veljal takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi. Pri opravljanju pedagoškega dela, katerega vsebina je poučevanje, vzgoja in tudi zagotavljanje discipline, pa učitelj ni uradna oseba.

Podana je kazenska odgovornost policistov, ki pri opravljanju službe zlorabijo svoj uradni položaj s tem, da osumljenca, med opravo razgovora udarjajo in ga pri tem telesno poškodujejo.