257. člen KZ

Člani uprave so imenovani za določeno obdobje in jim po preteku tega časa funkcija preneha. Ne gre torej za pogodbeno razmerje, ki bi veljalo brez omejitev za nedoločen čas, temveč je imenovanje članov uprave poseben korporacijski akt.

Če del sodbe postane pravnomočen in tudi izvršljiv, je kazenski postopek v tem delu pravnomočno končan. Čeprav je obsojenec neposredno izvršitev kaznivega dejanja, to je izpolnitev bianco menic, prepustil drugim, je dejanje, ki ga je odredil, štel za svoje (drugega je uporabil kot sredstvo, s katerim je dosegel želeno izpolnitev menic z izjavo, pomembno za pravna razmerja, pri čemer se je ob odreditvi izpolnitve bianco menic zavedal neupravičenosti izjave), zato je on storilec kaznivega dejanja (posebnega primera) ponarejanja listin.

Tožnik je na bančnem obrazcu, ki je vseboval podpis in žig delodajalca, označil, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je bila njegova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. S takšnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin, je kršil določila pogodbe o zaposlitvi, tako da mu je toženec utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Vprašanje, ali je bil do odkupa pogodbe upravičen obdolženec ali oškodovanka, za obstoj kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin ni odločilno. Obdolžencu se namreč očita, da je izdal listino v imenu oškodovanke brez njenega pooblastila. Obdolženec pa je vedel, da za odkup pogodbe potrebuje soglasje oškodovanke, vedel pa je tudi, da mu oškodovanka takega soglasja ni dala in ga tudi ni pooblastila.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik kršil pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin, ko se je v lastnem interesu prijavil na računalniški tečaj in ga obiskoval, prijavnico za tečaj (naročilnico) pa je izpolnil tako, da je navedel kot naziv ustanove toženo stranko in sebe kot odgovorno osebo. Posledično je bil seminar neupravičeno zaračunan toženi stranki.

Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ ni potrebno, da bi obsojenec dosegel namen, ki ga je s ponareditvijo in uporabo ponarejene listine zasledoval, in da bi morale nastati konkretne posledice. Pomen za pravno razmerje neupravičeno izpolnjene izjave v listini se presoja na podlagi pravno relevantnih posledic, ki bi jih utegnila povzročiti.

Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe samo ugotovilo, da je obdolženec v resnici delal in ravnal po pooblastilu podjetja, za katerega je nabavil les (ki je bil kasneje samo deloma plačan), ni neupravično uporabil pravi pečat podjetja na akceptnem nalogu, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin. Ker je bila torej protipravnost njegovega ravnanja izključena, je sodišče druge stopnje pritožbi njegove zagovornice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdoženca iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za navedeno kaznivo dejanje.

Iz izreka napadene sodbe izhaja, da je bila obdolženka oproščena obtožbe po 3. točki 358. člena ZKP, torej zaradi pomanjkanja dokazov, iz obrazložitve sodbe pa, da jo je sodišče oprostilo obtožbe, ker da ni moglo izključiti možnosti, da je ravnala v zmoti, torej v smeri 2. točke 358. člena ZKP. S tem je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.