255. člen KZ

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala očitanega ravnanja, to je, da je tožnik pomagal izvrševati kazniva dejanja tihotapstva oziroma da je imel namen preostalim članom tihotapske skupine odstraniti ovire pri izvrševanju kaznivih dejanj. Zgolj na podlagi dveh telefonskih sporočil, prijateljskih odnosov in neuporabnih podatkov v operativnem poročilu še ni mogoče zaključiti, da je tožnik zagrešil kaznivo dejanje pomoči pri kaznivem dejanju tihotapstva. Poleg tega tudi tožena stranka ni podala ustreznih navedb niti ni predlagala dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, pri katerem konkretnem kaznivem dejanju tihotapstva naj bi bil udeležen, kdaj, kako oziroma katere podatke naj bi članom tihotapske skupine sporočil.

Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati le odločitve pravnomočne sodbe, izražene v izreku sodbe, ne pa razlogov sodbe samih zase (četudi so zmotni oziroma nepravilni).

Zapisnik o ogledu, ki so ga sestavili na carinski upravi, ni dokaz, na katerega sodišče po določbah ZKP ne bi smelo opreti sodbe.

Blago je bilo čez carinsko črto preneseno na mejnem prehodu in carinski izpostavi je bila predložena enotna carinska listina; blago torej ni bilo ilegalno prineseno v Slovenijo zunaj mejnega prehoda, ni bilo skrito ali neprijavljeno, zato ne gre za kaznivo dejanje tihotapstva temveč za kaznivo dejanje davčne zatajitve.

Če se je nadaljevano kaznivo dejanje ali kolektivno kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.

Določba 1. odstavka 255. člena KZ je t.i. tiha blanketna norma, zato je treba vsebino pojmov "carinska črta" in "carinski nadzor" poiskati v Carinskem zakonu in Zakonu o nadzoru državne meje. Če omenjeni dopolnilni normi nista navedeni v opisu kaznivega dejanja, je ta kljub temu sklepčen. V obrazložitvi sodbe pa mora biti razložen pomen omenjenih izrazov v skladu z navedenima zakonoma. Ker rok, v katerem mora sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, v ZKP ni izrecno določen, velja splošna določba iz 2. odstavka 200. člena ZKP.

Obdolženi je storil kaznivo dejanje tihotapstva s tem, ko je po prijavi uvoza osebnih avtomobilov carinskim organom te avtomobile registriral v naši državi s pomočjo ponarejenih listin, te osebne avtomobile tudi izvozil v tujino, nato pa jih, opremljene z domačimi registrskimi tablicami, pripeljal nazaj v Slovenijo. Na tak način se je izognil predpisanim carinskim dajatvam ne glede na dejstvo, da legalni uvoz ni bil mogoč.

Tudi, če so priče izpovedale, da se jim obtoženec neposredno pred vožnjo ni zdel vinjen, je dejansko stanje glede vinjenosti pravilno ugotovljeno, ker je izvedenec sodnomedicinske stroke na podlagi ugotovljene koncentracije alkohola v obtoženčevi krvi (1,17 g/kg) ugotovil, da obtoženec ni bil sposoben za varno vožnjo.

Obtoženci, ki so ravnali kot sostorilci, so ob vstopu blaga v našo državo carinskim organom s ponarejeno dokumentacijo prikazovali, da naloženo blago na tovornjakih in v kontejnerju niso alkoholne pijače in cigarete, torej blago velike vrednosti, za katere je določen obvezen pregled robe, blago pa naj bi bilo tudi v tranzitu namenjeno v druge države, zaradi česar cariniki blaga niso preiskali in so dovolili vstop v našo državo, od koder blago ni odšlo nikamor, na ta način pa so se izognili plačilu carinskih in davčnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/II KZ, ker naj bi z opisanim lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravili carinske organe v zmoto, da so v škodo proračuna dovolili vstop blaga v našo državo, s čimer je bila povzročena velika premoženjska škoda. Ravnanje obtoženca, ki je kot carinik v enem primeru potrdil, da je bil odpeljan iz naše države kontejner, za katerega so lažne listine izkazovale prevoz pločevine v tranzitu, čeprav so bile dejansko v njem alkoholne pijače in cigarete, iz naše države pa sploh ni bil odpeljan, je sodišče prve stopnje pravno opredelil